Po besedah predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Janje Pretnar Oblak je glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, povišan krvni tlak. Na možnost kapi vplivajo tudi kajenje, slab način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik za možgansko kap je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. V teh primerih je pogosta obsežna možganska kap s hudimi posledicami.
“Če nastopi možganska kap, je treba hitro ukrepati. V prvih urah po nastanku lahko žilo odmašimo in preprečimo, da možgansko tkivo odmre,” je ob današnjem dnevu možganske kapi povedala Pretnarjeva. Strdek odstranjujejo tako z zdravili, z intravensko trombolizo, kot tudi mehansko, saj ga izsesajo iz žile.
Najbolj značilni znaki, po kateri lahko prepoznamo možgansko kap, se skrivajo v črkah besede GROM. Pozorni moramo biti, če je okvarjen govor, roka in obrazna mimika. V tem primeru je takoj, v roku ene minute treba poklicati rešilca. Uspešnost zdravljenja možganske kapi je namreč zelo odvisna od tega, kako hitro bolniki pridejo do ustrezne pomoči. Če prejmejo zdravilo v roku 90 minut po prvih znakih, bo eden od petih bolnikov odkorakal iz bolnišnice. Če jih zdravijo v roku ure in pol do dveh ur, bo iz bolnišnice odkorakal en od devetih bolnikov, je dejala.
Za zdravljenje teh bolnikov gre na leto 35 milijonov evrov, okoli 65 milijonov evrov je še posrednih stroškov. Če bi dejavnike za možgansko kap pravočasno odkrili, bi lahko marsikatero kap preprečili, je na novinarski konferenci poudaril predsednik društva Matija Cevc. In če bi bolniki pravočasno prišli do bolnišnice, bi bili ti posredni stroški bistveno manjši.
Preživetje pa je odvisno tudi od tega, kakšna oblika kapi prizadene bolnika. Po ishemični kapi, kjer pride do strdka v možganih, je najnižja smrtnost, umre okoli 14 odstotkov bolnikov. Pri kapi zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije je smrtnost okoli 50-odstotna. Pri hemoralgični kapi, do katere pride zaradi počene žile v možganih, pa umre okoli 30 do 40 odstotkov bolnikov, je povedala Pretnerjeva.
Ob tem je opozorila na hude posledice, ki jih lahko imajo bolniki po kapi. Če huda kap prizadene starejšega bolnika, to zanj in njegovo družino pomeni katastrofo, saj je takšen bolnik pogosto prikovan na posteljo in je v plenicah. Mlajši bolniki se kar dobro motorično rehabilitirajo, a so kognitivno poškodovani in denimo na delovnem mestu več ne zmorejo enakih obremenitev.
Možganske kapi pri mladih so razmeroma redke, vzroki so raznovrstni, kot denimo genetske bolezni, avtoimune bolezni, pri veliko mladih bolnikov pa niti ne najdejo vzroka za bolezen.
Avgusta 2009 je Ksenija Demič utrpela dve možganski kapi. Kot je dejala na današnji novinarski konferenci, je bila njena kap posledica visokega krvnega pritiska in stisk tako v v delovnem okolju kot tudi doma. Ker je bila v dobri telesni kondiciji, je tudi uspešno in hitro okrevala, tako da se ji danes na prvi pogled ne pozna, da je kdaj imela možgansko kap. Je pa priznala, da je od kapi bolj utrujena, ob utrujenosti začne vleči nogo za sabo, desna stran telesa ji zateka. Proti večeru ima tudi težave z miselnimi funkcijami, poleg tega pa zelo težko kaže čustva, razen jeze.
