Ministrica je poudarila, da kajenje in drugi načini uporabe tobaka predstavljajo enega ključnih javno-zdravstvenih problemov. Zaradi posledic kajenja v Sloveniji letno umre 3600 ljudi, torej deset na dan. Podatki o stroških zdravljenja in stroških bolniške odsotnosti pa bi morali po njenih besedah prepričati tudi najbolj skeptične, da je treba nemudoma ukrepati. Po ocenah študije, ki jo je naročila Evropska komisija, namreč zaradi posledic kajenja vsako leto izgubimo pet odstotkov BDP oziroma 1,8 milijarde evrov.
Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila decembra lani, uvaja dokazano učinkovite ukrepe, je zagotovila ministrica. Med njimi so tudi enotna embalaža in popolna prepoved oglaševanja ter razstavljanja teh izdelkov. Ni pa ministrstvo za zdravje uspelo s finančnim ministrstvom uskladiti uvedbe tobačnega centa. Kot je dejala Kolar Celarčeva, zaradi narave integralnega proračuna, vendar pa so jih podprli pri postopnem dvigovanju cen tobačnih izdelkov in zagotovitvi znatnih dodatnih sredstev za preventivne programe, ki jih bodo dobili že letos.
Dodala je, da jim je žal tudi, da niso uspeli zagotoviti podpore za prepoved kajenja v avtomobilih. Neprijetno pa so bili presenečeni, ker so v SD vložili dopolnila, s katerimi želijo odložiti uvedbo enotne embalaže. “Ali deset življenj na dan ni dovolj nujen razlog za sprejem tega učinkovitega ukrepa v Sloveniji vsaj od leta 2020 dalje, kot je predvideno v predlogu zakona,” se sprašuje ministrica.
Prav uvedba embalaže je dokazano najučinkovitejši ukrep, ki mlade odvrača od tega, da bi začeli kaditi, je poudarila ministrica. Pri tem je napovedala, da bo naredila vse, da se predlagani zakon sprejme v celoti in da čim prej zaživi v praksi. Takšen apel je naslovila tudi na poslance, ki bodo obravnavo zakona začeli na odboru za zdravje 1. februarja.
Ministrica je med drugim izpostavila, da je zakon v celoti, brez pomislekov podprl celotni državni svet in da jo podpirajo tudi javnost, zdravstveni delavci in nevladne organizacije ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), “ki nas vidi kot primer dobre prakse v tem delu Evrope”.
Danes so ministrici pisma podpore predali Darina Sedlakova iz WHO, v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Onkološkega inštituta in Klinike Golnik Helena Koprivnikar ter Matija Cevc v imenu mreže nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25×25 in Združenja kardiologov Slovenije.
Po navedbah Koprivnikarjeve (NIJZ) v Sloveniji še vedno kadi približno vsak četrti prebivalec, povprečna starost, ko začnejo kaditi, je 17 let, le redko kdo začne s kajenjem po 21 letu starosti. Zato je skrajni čas, da se uvede celovit program ukrepov nadzora nad tobakom. Kot enega od najpomembnejših, če ne najpomembnejši ukrep, pa je izpostavila enotno embalažo, saj pomembno prispeva k zmanjševanju kajenja med otroci, najstniki in mladimi.
“Embalaža je zelo pomemben del marketinga tobačnih izdelkov, naredi jih bolj privlačne, jih oglašuje, spodbuja njihovo potrošnjo, usmerja pozornost od zdravstvenih opozoril in zavaja k razmišljanju, da so nekateri tobačni izdelki manj škodljivi kot drugi, kar lahko preprečimo z enotno embalažo,” je dejala Koprivnikarjeva, ki je pozdravila tudi predvideno regulacijo elektronskih cigaret.
Po besedah strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Viljema Kovača si vsak kadilec v povprečju skrajša življenje za deset let, polovica kadilcev pa celo za 20 let. Kljub zdravilom vseh ne morejo pozdraviti in tu gre za mlade ljudi, v najbolj ustvarjalnih letih, ki imajo družine. Tudi njegov klinična praksa potrjuje, da je večina dolgoletnih kadilcev začela kaditi v mladostniških letih, zato je tudi Kovač kot še posebej pomembno izpostavil, da ta zakon zaščiti to najbolj ranljivo skupino.
