Sprememba je za vsakega človeka prehod v neznano in strah pred spremembo je normalen pojav. Za strahom pred spremembo se velikokrat skriva strah pred neuspehom, hkrati se prižgejo programi kot so: «ne zmorem, nisem vreden, nisem sposoben, to je največ, kar lahko dosežem itd… » Strah pred spremembo je prav tako tudi strah pred živeti svoje življenje.
Kaj je potrebno razumeti, da lahko transformiramo strah pred spremembo v priložnost?
Strah nas paralizira. Lahko nas posede na kavč in cele dneve gledamo tv ali se še bolj zakopamo v delo, ki ga dobro poznamo. Znotraj sebe čutimo, da se je potrebno spremeniti, a vseeno smo paralizirani, se ne moremo aktivirati in ni akcije.
Ko se nam zgodi nekaj izven našega predvidevanja, ko nas življenje tako rekoč preseneti, potem se pojavi upor. Nočemo sprejeti te spremembe in se močno oklepamo spominov kako je bilo včasih.
Vedno, ko se nekaj spreminja, izgubljamo kontrolo nad življenjem. Pojavi se strah, da tega ne bomo obvladali, ker v resnici še ne obvladamo novega. Veliko ljudi je strah sprememb, ker spremembo na podzavestni ravni obrnejo vase, v smislu vzorcev »nisem dovolj vreden, da bi mi uspelo, nisem dovolj pameten, drugi me bodo kritizirali, osramotil se bom«.
Če nič ne naredimo, nič ne spremenimo, potem je naša trenutna cona udobja, v kateri živimo, zaščitena. Vsak poskus spremembe naši možgani dojemajo kot samo-sabotažo in zato nas dobesedno zaščitijo pred spremembo z našimi zelo dobro poznanimi notranjimi prepričanji.
Kako do spremembe?
Za resnično spremembo se moramo izobraževati o sebi, se ozaveščati kaj in kako in zakaj delujemo tako kot delujemo, zakaj razmišljamo tako kot razmišljamo, kje se naše razmišljanje ne ujema z uspehom, kdo nas je tega naučil itd… Potrebno je umiriti svoj um, da preneha ponavljati ene in iste programe. Samo to nas v resnici odklene za spremembo. Ko na najgloblji ravni dojamemo, da smo dovolj dobri, vredni spremembe, boljšega življenja, se stvari začnejo spreminjati.
Vse, kar nam je kdaj spodletelo, je učenje. Učenje o tem kaj moramo spremeniti, da bomo dosegli to, kar si želimo. Zato je bistveno SPREMEMBE SPREJETI in SPREMENITI NOTRANJE PROGRAME in PREPRIČANJA.
Klic po spremembi je čas za fokus, da se aktiviramo in prevzamemo potrebne akcije, da izstopimo iz žrtve, ne morem, ne smem, ne pripada mi, da izstopimo iz majhnosti in nevrednosti. Le tako lahko začnemo pozdravljati spremembe v našem življenju.
Veliko ljudi se boji sprememb, ker se boji lastne moči. Kaj se bo zgodilo, če si dovolim tisto, kar si želim. Kdo bo prizadet, kdo bo užaljen, kdo se bo jezil, za koga bo manj časa…. Živimo s programi, da si na najgloblji ravni ne zaslužimo uspeha in sreče. Vendar imamo vsi ljudje na planetu pravico do sreče in uspeha, to ni rezervirano samo za nekatere.
Težava ljudi je tudi v nestrinjanju prijateljev ali sorodnikov s spremembami. Če se bojimo kako bodo prijatelji ali morda sorodniki sprejeli našo spremembo, imamo težavo z odvisnostjo od mnenja drugih ljudi ali znotraj nas deluje program potreba po potrditvi. Naš krog prijateljev je tudi odraz naše vibracije. Če smo bojazljivi in velikokrat v žrtvi, smo navadno obkroženi z ljudmi, ki se prav tako bojijo, pritožujejo in ne delajo sprememb. Takrat je vredno tudi razmisliti kje smo se naučili izbirati prijatelje. Strah je produkt uma, je tisto, kar naš um pozna in dobesedno sešteje v neko celoto.
Premik naprej
Le mi sami smo tisti, ki lahko spremenimo sebe, da z vsemi vzorci in programi ne ostajamo na enem in istem mestu in znova in znova izrabljamo in razočaramo sebe. Včasih se je potrebno pogovoriti z drugače mislečimi ljudmi. Tudi na tem področju je potrebno izstopiti iz cone udobja in srečanja s prijatelji, kjer se nenehno pritožujemo zamenjati za srečanja z ljudmi, kjer izvemo kaj novega, kjer napredujemo, kjer je okolje bolj spodbudno.
Šele, ko uspemo preseči te naštete notranje blokade, je sprememba možna, takrat nastopi čas, ko naša notranja moč lahko zasije. Takrat začnemo delovati v energiji spremembe , ki nam v življenje pritegne drugačne ljudi in nove priložnosti.
Od sebe človek ne more pričakovati, da bo kadarkoli deloval popolnoma brez strahu. Vendar, ko se naučimo premika naprej in se bodo pojavili novi izzivi, bo strah drugačen. Ne bo nas več paraliziral in potisnil v nedelovanje in odpor, temveč bomo hkrati s strahom čutili tudi vznemirjenje in zalet za spremembo. Ko se naučimo presegati strah, pridemo do stanja, ko strah ne kontrolira več našega življenja, kar pa je bistvo osvoboditve.
Monika Pekošak
Če vas zanima več, obiščite spletno stran: www.monikapekosak.com
