Pretekle študije na živalih in ljudeh so pokazale, da redne vaje krepijo splošno zdravje možganov. Pri tem je težko ločiti splošne koristi vadbe za srce, jetra in mišice od posebnega vpliva na možgane, so zapisali na spletni strani univerze Oregon Health & Science University v ameriškem Portlandu, kjer so izvedli študijo.

Soavtor študije Gary Westbrook s te univerze je pojasnil, da so želeli v svoji študiji ugotoviti poseben vpliv vaj na možgane. Tako so na miših proučevali odziv možganov na kratkotrajne vaje. Miši, ki sicer pogosto mirujejo, so za kratka obdobja dali v kolo za tek. V dveh urah so skupaj pretekle nekaj kilometrov.

Znanstveniki so ugotovili, da se je ob kratkotrajnih vajah, ki so enake 4000 korakom pri človeku, povečalo število sinaps v hipokampusu. To je del možganov, ki je odgovoren za kratkoročni in dolgoročni spomin ter tudi tesno vpleten v prostorsko navigacijo. Do ključne ugotovitve so prišli z analizo genov, ki so se okrepili v posameznem nevronih, ki so se aktivirali med vadbo miši.

Izstopal je gen Mtss1L, v katerem je protein, ki povzroča upogibanje celične membrane. Odkrili so, da pri tem, ko se aktivira ob vajah, spodbuja rast majhnih izrastkov na nevronih na strani, kjer se oblikuje sinapsa. Že ena sama kratka vadba je dovolj, da pripravi možgane na učenje, so pojasnili avtorji.

V prihodnjih študijah nameravajo vaje povezati z učnimi nalogami, da bi bolje razumeli vpliv na učenje in spomin, so še zapisali na spletni strani univerze.