Probiotična živila so zelo priljubljena, saj naj bi izboljšala zdravje črevesja. A izkazalo se je, da lahko pride do prekomerne naselitve določenih bakterij – kar ima seveda zdravstvene posledice.
Koristne bakterije
V zadnjem času so se nakopičili dokazi za kompleksno povezanost črevesja z našim duševnim zdravjem. Znanstveniki zdaj verjamejo, da se nekatere psihične težave in nevrološka obolenja začnejo ravno v trebuhu.
Da bi naredili nekaj dobrega za zdravje, ljudje tako radi posegamo po probiotičnih živilih, ki so polna ‘dobrih’ oz. zdravju koristnih bakterij, s čimer povečamo število teh bakterij v našem prebavnem traktu. A uživanje teh bakterij lahko ima negativne posledice, zdaj ugotavljajo raziskovalci z univerze Augusta v ZDA.
V članku za revijo »Clinical and Translational Gastroenterology« so poročali o tem, da so pri 22-ih od skupno 30-ih preiskovancev ugotovili povezavo med zmedenostjo in težavami s koncentracijo na eni strani ter napihnjenostjo, bolečinami v želodcu in napenjanjem na drugi.
Po natančnejšem pregledu so v tankem črevesju tistih 22, ki trpijo za omenjenimi težavami, odkrili ogromne kolonije mlečnokislinskih bakterij (rod Lactobacillus), ki proizvajajo velike količine D-laktične kisline.
D-laktična kislina (tj. oblika mlečne kisline) na nevrone v možganih deluje strupeno, kar med drugim vpliva na spomin, občutek za čas in temeljne miselne procese. Nekateri od preiskovancev so v krvi imeli dva do trikrat toliko mlečne kisline, kot je običajno za zdrave ljudi. Motnje v miselnih procesih so pri teh ljudeh nastopile kmalu po zaužitju hrane ter trajale od pol ure do več ur. Po lastnih navedbah nekateri zaradi težav več niso mogli opravljati dela in so izgubili službo.
Teh 22 oseb je imelo, poleg podobnih težav, še eno skupno točko: redno uživanje probiotičnih živil, pogosto v prekomernih količinah.
‘Dobre’ bakterije na ‘slabem’ mestu
Namesto v debelem črevesu, kjer te bakterije niso problematične, so se pri preiskovancih prekomerno naselile v tankem črevesu in želodcu. Z uživanjem probiotikov so ljudje porušili ravnovesje črevesne flore in povzročili naselitev bakterij Lactobacillus na ‘napačnih’ delih prebavnega trakta.
Pri zdravih ljudeh se, po zahvali uravnoteženega mikrobioma, v tankem črevesu proizvede zelo malo mlečne kisline, kar za organizem ni problematično. Bakterije iz probiotikov v tankem črevesu pa presnavljajo sladkor iz hrane in ga pretvarjajo v mlečno kislino. Ta se absorbira preko stene črevesa in pristane v krvi, od tam pa potuje v možgane. Ko svoje tanko črevo nevede naselimo z mlečnokislinskimi bakterijamo, tako ustvarimo pogoje za zakisanje z mlečno kislino in motnje delovanja možganov, svarijo avtorji raziskave.
Probiotična živila bi morali uporabljati zgolj kot zdravilo
”Probiotiki bi morali biti zdravilo in ne prosto dostopno prehransko dopolnilo,” je zaključil dr. Satish Rao, ki je vodil raziskavo. Mnogi probiotična živila uživajo, ker si od tega obetajo boljšo prebavo in zdravje – to nam navsezadnje obljubljajo v oglasih.
A uživanje probiotikov je dejansko koristno le, ko po terapiji z antibiotiki želimo ponovno naseliti koristne bakterij v naše črevesje, s čimer preprečimo množenje slabih oz. nevarnih.
