Največ debelih je med najstniki v državah na jugu Evrope in v sredozemskih državah, ugotavlja poročilo, ki ga je pripravil evropski urad WHO s sedežem v Koebenhavnu. Še posebej zaskrbljujoče je, da trend debelosti narašča v državah vzhodne Evrope, kjer je bil ta delež v preteklosti nizek, je dejala regionalna direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab.

Raziskava je zajela 11-, 13- in 15-letne dekleta in fante v 27 državah med letoma 2002 in 2014. V 16 državah je raven debelosti med njimi v splošnem narasla, izjema so 13-letni dečki na Norveškem in 11-letne deklice v Španiji. Najbolj nagnjeni k debelosti so mlajši najstniki, fantje in tisti, ki živijo v družinah z nižjim socialnoekonomskim statusom.

V Sloveniji je glede na leto 2002 med najstniki raven debelosti narasla, a je glede na zadnja leta trend v upadanju v vseh starostnih skupinah, razen med 11-letniki, izhaja iz poročila.

Mladostniška debelost velja za enega največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja, poudarjajo v WHO. S tem povezana tveganja med drugim vključujejo razvoj sladkorne bolezni, povišan krvni pritisk, astmo in srčna obolenja. Kar štirje od petih debelih najstnikov naj bi poleg tega glede na opozorila WHO imeli težave s prekomerno težo tudi v odrasli dobi.

K debelosti med mladimi veliko prispeva pomanjkanje fizične aktivnosti. Kot ugotavlja poročilo, gledanje televizije, igranje igric ter brskanje po spletu predstavljajo kar 60 odstotkov dnevnih aktivnosti najstnikov.

Kot še eno pomembno ugotovitev izpostavlja velike količine hitre prehrane in sladkanih pijač, ki jih zaužijejo mladostniki, medtem ko v primerjavi s predhodnimi generacijami vse manj časa preživijo ob skupnih družinskih obrokih.

Med priporočili za ravnanje v prihodnje WHO navaja spodbujanje bolj zdravih prehranjevalnih navad, vključno z več sadja in zelenjave, več fizične dejavnosti in posebno osredotočenost na skupine z največjim tveganjem za razvoj debelosti, so še sporočili.