V Sloveniji je 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so najbolj obiskane ravno v poletnih mesecih. Prva polovica letošnje planinske sezone, katere vrhunec sicer traja od sredine julija do sredine septembra, po dosedanjih ocenah sicer ni na ravni rekordne sezone iz leta 2011, je pa primerljiva s preostalimi uspešnimi sezonami v zadnjih desetih letih, je v sporočilu za javnost Planinske zveze Slovenije (PZS) pojasnil njihov sodelavec Dušan Prašnikar.

V planinskih kočah vse več tujcev

Ob tem je navedel, da je vsaj tolikšen ali pa še višji kot porast obiska tudi porast finančnega prometa, kar pomeni, da so ljudje v kočah spet začeli nekoliko več trošiti, kar je delno povezano tudi z vse večjim deležem tujcev, ki so praviloma večji potrošniki kot domači gostje. V preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, predstavljal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih pa se približuje 40 odstotkom, je pojasnil Prašnikar.

Na Gomiščkovem zavetišču na Krnu (2182 metrov) tako letos do zdaj celo prednjačijo tuji obiskovalci, med njimi Nemci, Angleži, Američani in Čehi, več Slovencev pričakujejo avgusta, je v sporočilu PZS navedla njegova oskrbnica Nives Brauner.

Da opažajo porast tujih gostov, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Belgije, je za STA dejala tudi Lea Petrevčič, ki je trenutno oskrbnica koče na planini Razor (1315 metrov). Po njenih besedah se povečuje obisk tako dnevnih gostov kot nočitev, porast pa je povezan s povečanjem turizma v dolini Soče, ki je zelo obiskana.

Predvsem v visokogorju svetujejo rezervacijo prenočišča

Koča na planini Razor je primerna destinacija tudi za družine, hkrati pa je izhodišče za daljše pohode, je navedla Petrevčičeva. Rezervacija prenočišča v koči, kjer je na voljo okoli 100 ležišč, po njenih besedah sicer ni potrebna, zaradi boljšega počutja pa si nekateri ležišče vseeno rezervirajo.

Rezervacijo prenočišča priporočajo tudi na PZS, številne koče predvsem v visokogorju so namreč po njihovih navedbah na vrhuncu poletne sezone polno zasedene.

V Valvasorjevem domu pod Stolom (1181 metrov), ki ima v sobah prostora za 47 ljudi, so v juliju in avgustu v povprečju 80-odstotno zasedeni, je za STA dejal oskrbnik Aleš Štefe. Kadar je obiskovalcev več, pa naredijo tudi zasilna ležišča. “Pri nas še nihče ni ostal zunaj. Prenočimo vse,” je zagotovil.

V domu nudijo planinsko hrano. Imajo tri do štiri enolončnice na dan, naročiti je mogoče zavitke, štruklje, krape, žgance, pečenice z zeljem in kranjske klobase, je naštel. “Različnih novodobnih dolinskih jedi pa ne ponujamo,” je zagotovil.

Dnevni obiskovalci v koče po okrepčilo

V Roblekovem domu na Begunjščici (1657 metrov) lahko prespi približno 30 ljudi. “Kakšen dan jih je deset, kakšen dan nikogar,” je za STA dejala oskrbnica Zdenka Podpečan. Po njenih besedah je veliko tudi enodnevnih gostov. Vse več je tujcev iz vsega sveta. Letos je po njenih besedah veliko zlasti Nizozemcev, prihajajo pa tudi Poljaki, Čehi in Nemci. Nekaj je bilo Američanov in Angležev.

Kuhajo sproti, pri čemer uporabljajo veliko sveže zelenjave, je dejala Podpečanova. Njihovi gostje lahko po njenih besedah dobijo denimo obaro, žgance, joto, ričet in sirove štruklje.

Sobe v planinskem domu na Kalu (946 metrov) v bližini Hrastnika, v katerih sicer lahko prenoči 55 ljudi, pa so prazne, je za STA dejala najemnica Slavi Resman. V dom namreč prihajajo le dnevni obiskovalci. “Ti se pripeljejo, se malo sprehodijo, posončijo in se vrnejo domov,” je povedala Resmanova. Za konec tedna jih je več, med tednom pa kakšen dan tudi 50, včasih pa le pet.

Tudi v Krekovo kočo na Ratitovcu (1642 metrov) večinoma prihajajo dnevni obiskovalci. Po lanski rekordni sezoni je letos obiskovalcev še za okoli 15 odstotkov več, je za STA dejal predsednik tamkajšnjega Planinskega društva Železniki Alojz Lotrič. Med tednom je obiskovalcev 200-300 na dan, za vikende pa tudi do tisoč. Ob koncu leta bodo tako po Lotričevih ocenah presegli 50.000 obiskovalcev.

Kot je dejal Lotrič, ljudje vedno bolj čutijo potrebo po hoji, pot na Ratitovec pa je primerna tudi za družine in starejše. Prav tako je pot primerna za vroče dni, ko se sicer svetuje počitek, saj večji del pelje po gozdu; na višini več kot 1600 metrov, kjer stoji koča, pa temperatura tudi v najhujši vročini ne preseže 25 stopinj Celzija, je pojasnil.

V nekaterih visokogorskih kočah primanjkuje vode

Zaradi vročega poletja sicer v nekaterih visokogorskih planinskih kočah prihaja do pomanjkanja vode. “Zaradi zelo mile zime z malo snega in manjše količine padavin je manj vode na izvirih oziroma v rezervoarjih, posledično je zmanjšan pretok v kočah, v skrajnih primerih celo ni na voljo vode za umivanje,” je pojasnil Prašnikar, ki obiskovalce prosi za strpnost.

Tako imajo denimo letos veliko težav z vodo na Cojzovi koči na Kokrskem sedlu (1793 metrov), kjer je deževnica pošla kljub novim vodnim zalogajnikom, zato so morali v začetku tedna vodo z žičnico pripeljati iz doline. V koči, ki letos praznuje 120 let, sicer po besedah njenega oskrbnika Tomaža Bolcarja beležijo boljši obisk, kot je bil lani, ko je bil rekorden.

“Presenečeni smo, saj je vrhunec sezone običajno avgusta, a se je julij dobro obrnil. Nočitev je približno enako kot lani, a je letos več dnevnih gostov, skupin je manj, vedno več je posamičnih gostov. Od tujcev prevladujejo Hrvati, kar nekaj je Srbov, dosti Nizozemcev, Avstrijcev, nekaj obiskovalcev iz Bolgarije, Češke, Poljske, Madžarske, Anglije,” je Bolcar pojasnil v sporočilu PZS.

Na PZS poudarjajo še, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč.