Mednarodna klasifikacija motenj spanja natančno opredeljuje več kot 90 različnih motenj spanja, med njimi so nespečnost, motnje dihanja v spanju, narkolepsija, motnje gibanja v spanju, motnje ritma budnosti in spanja ter druge. Spanje pa pomembno vpliva na zdravje, ne le pri otrocih in mladih, ampak tudi pri odraslih in starejših.
“Kako pomembno je spanje, pogosto zavemo šele, ko začutimo posledice njegovega pomanjkanja. Spanje je namreč nujno potreben proces za preživetje, tudi za dobro kakovost življenja, našo učno uspešnost in delovno učinkovitost. V spanju se obnavljajo celice telesa, kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega, spanje vpliva na izločanje pomembnih hormonov,” je za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) razložila otroška somnologinja Barbara Gnidovec Stražišar.
Strokovnjaki odraslim za boljše spanje priporočajo, naj čez dan ne dremajo. Priporočajo, da kofeina ne uživamo vsaj šest ur pred spanjem in se izogibamo nikotinu ter alkoholu. Posebej poudarjajo, naj se alkohola ne uporablja kot hipnotika. Spanje pa bo boljše tudi v udobnem spalnem okolju. Ne priporočajo telesne dejavnosti pred spanjem, bolje je biti aktiven čez dan.
Za kakovostnejše spanje je pomembno, da se v posteljo odpravimo vsak dan ob enaki uri in spimo enako dolgo. Priporočajo tudi, da budilke ne nastavimo le za zbujanje temveč tudi za spanje.
V soboto obeležujemo svetovni dan narkolepsije. Gre za nevrološko bolezen, ki se najbolj kaže kot čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost. Pogosto je pri bolnikih prisotna tudi katapleksija, kar pomeni, da bolniki ob nenadnem čustvenem dogodku izgubijo mišično moč. Oseba se med napadom dogajanja zaveda, vendar ne more govoriti ali se odzvati. Pojavi se pri od 60 do 90 odstotkih bolnikov z narkolepsijo.
Bolniki z narkolepsijo čez dan čutijo nezadržno potrebo po spanju. Napade čezmerne dnevne zaspanosti bolniki doživljajo v času, ko ne smejo spati oziroma si tega ne želijo, kot na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom ali med jedjo. Za osebe z narkolepsijo je značilno tudi prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih.
Težave s spanjem oziroma motnje spanja pa ima tudi od 10 do 30 odstotkov otrok ter mladostnikov, ki pogosto ostajajo neprepoznane. V Celju deluje Center za motnje spanja otrok in mladostnikov, letno obravnavajo več kot 300 otrok in mladostnikov z motnjam spanja. V spanju se izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka, poudarja NIJZ.
“Zaradi biološkega zamika faze cirkadiane biološke ure in zaradi potrebe po zgodnjem vstajanju zaradi zgodnjega pričetka šolskega pouka otroci in mladostniki pogosto spijo premalo,” je pojasnila Gnidovec Stražišarjeva. “Motnje spanja lahko učinkovito zdravimo, zato je pomembno, da se zavedamo pomena dobrega spanja. Za dobro spanje pa lahko veliko naredimo tudi sami z upoštevanjem dobre higiene spanja,” je dodala.
Za boljši spanec priporočajo, da starši vzdržujejo stalni čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja otroka ter ga navajajo na ritual pred spanjem. Starši naj otroka spodbujajo k samostojnemu uspavanju, iz prostora pa naj odstranijo vse tehnološke naprave. Poudarili pa so tudi, da naj bo otrok čez dan aktiven in izpostavljen sončni svetlobi.
