Švicarski raziskovalci trdijo, da bodo ti pojavi pogostejši v visokogorju, v nižjih predelih pa bodo pogostejši zemeljski plazovi. Vse to je povezano s pričakovanimi suhimi in vse bolj vročimi poletji, močnimi neurji in nalivi, pa tudi vse manjšo količino novozapadlega snega.

Razmere v visokogorju dodatno ogroža manjšanje ledenikov, saj je pod ledeniki pogosto nestabilna podlaga, ki grozi, da bo padla oziroma drsela proti dolini. “Posledice bodo padanje skal in balvanov ter zemeljski plazovi,” so zapisali pri WSL. Tam opozarjajo tudi na vse bolj obilne nevihte, ki vse večkrat poskrbijo za polne hudournike in potoke, ki pred seboj odnašajo vse prepreke.

Kot še pravijo, so prvi vplivi že vidni in zaradi klimatskih sprememb so v švicarskih Alpah že zaprli prve poti ali pa morali speljati nove, ker so zaradi zmanjšanja ledenikov območja nad potmi postala nestabilna. Lep primer je bil viseči most v kantonu Wallis, ki so ga odprli leta 2010, a ga je padajoče kamenje kmalu po odprtju uničilo, zato je bila potrebna rekonstrukcija.

Pohodnike si v Švici seveda še naprej želijo, a opozarjajo, naj se slednji na svoje poti dobro pripravijo in ocenijo tveganje. Gre za znane nevarnosti v gorah, ki jih je s klimatskimi spremembami v visokogorju več, novih tveganj zaradi sprememb pa zaenkrat niso zaznali.

V švicarskih Alpah je okrog 65.000 kilometrov različnih poti.