Po podatkih z rdečega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je po svetu kritično ogroženih več kot 8400 živalskih in rastlinskih vrst, še skoraj 30.000 pa jih je ogroženih ali ranljivih. “Na podlagi teh ocen lahko sklepamo, da izumrtje grozi več kot milijonu vrst,” so ob današnjem svetovnem dnevu zapisali pri Združenih narodih.
Opozarjajo, da so od prosto živečih živali in rastlin ter virov, ki jih ustvarjajo, odvisni ljudje po vsem svetu tako na področju hrane in zdravil kot oblačil in bivališč. Od narave so odvisni tudi preživljanje in gospodarske priložnosti milijonov ljudi po svetu.
O biotski pestrosti Slovenije priča podatek, da je več kot 37 odstotkov njenega ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst Natura 2000, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Doslej je bilo na območju Slovenije zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6000 rastlinskih vrst in 5000 vrst gliv.
Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog 850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
Kot primer dobre prakse pa izpostavljajo primer doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta Life Lynx. V projekt je vključenih pet držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija), njegov glavni cilj pa je preprečiti ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoročna ohranitev.
Medtem pa Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) opozarja na upadanje populacije številnih živalskih vrst. “Najnovejše poročilo WWF o stanju našega planeta nam kaže da se je populacija sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev v zadnjih petdesetih letih zmanjšala za kar 68 odstotkov. Naše države so izjemno bogate z divjimi vrstami, ki ohranjajo ravnotežje ekosistemov. Izumrtje samo ene vrste pomeni nevarnost za veliko število drugih,” je izpostavila Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria.
Eno od glavnih orožij mednarodne skupnosti v boju za ohranitev prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst je konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija Cites), ki je bila sklenjena 3. marca 1973 v Washingtonu.
Ključ trajnostne rabe v povezavi s to konvencijo je v skladnosti nacionalnih zakonodaj, popolnosti izvajanja le-teh in učinkovitem nadzoru ter kaznovanju kršitev. A tudi nekatere dolgoletne pogodbenice še vedno ne uresničujejo osnovnih zahtev konvencije, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov, politične volje, skrajne revščine in drugih razlogov. Zato ključno vlogo pri učinkovitosti sistema igra ozaveščanje na vseh ravneh, zlasti na strani držav uvoznic, poudarjajo na ministrstvu.
Za odvračanje in zmanjšanje krivolova, izboljšanje sodelovanja med ustreznimi institucijami in izboljšanje izvajanja nacionalnih in mednarodnih okoljskih predpisov si preko projekta Uspešen pregon kaznivih dejanj zoper divje živali v Evropi (LIFE SWiPE) prizadeva tudi WWF. “Zločini zoper prostoživeče živali so med najbolj donosnimi dejavnostmi organiziranega kriminala na svetu, skupaj s trgovino z ljudmi, mamili in orožjem,” opozarjajo pri organizaciji za varstvo narave.
