“Državljani in državljanke so jasno izrazili, da želijo dihati čist zrak. Prebivalci mest, astmatiki in tisti, ki živijo v bližini industrijskih obratov, so zaskrbljeni, zato nas pozivajo k ukrepanju,” je, kot so danes sporočili iz Evropske komisije, dejal evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius ter napovedal, da bo komisija prevzela vodilno vlogo z ambicioznim predlogom za okrepitev standardov EU za kakovost zraka.
Večina vprašanih meni, da so zdravstvene težave, kot so bolezni dihal, astma ter bolezni srca in ožilja, resna posledica onesnaženosti zraka v njihovih državah.
Prav tako so zaskrbljeni zaradi okoljskih problemov vodnih teles, ki jih povzroča onesnaženost zraka, kot sta zakisljevanje in evtrofikacija. Zakisljevanje (vse bolj kisla voda) in evtrofikacija (čezmerna količina hranilnih snovi v vodi, zaradi katere se razrastejo alge, ki zadušijo druge organizme) sta med glavnimi posledicami vse slabše kakovosti vode.
Skoraj polovica, 47 odstotkov, vprašanih meni, da se je kakovost zraka v zadnjem desetletju poslabšala. Ta odstotek se je od leta 2019 zmanjšal za 11 točk.
Sodeč po raziskavi državljani in državljanke nimajo dovolj informacij o problematiki kakovosti zraka v svoji državi. Večina jih je še vedno slabo obveščena o obstoječih standardih EU za kakovost zraka. Zanje je slišalo le 27 odstotkov anketiranih. Jih pa okoli dve tretjini oz. 67 odstotkov tistih, ki so že slišali za te standarde, meni, da bi jih bilo treba okrepiti. To velja za vse države članice razen petih.
Večina, 65 odstotkov, vprašanih meni, da bi bilo treba onesnaženost zraka obravnavati na mednarodni ravni, nato na evropski in nacionalni ravni (delež pri obeh znaša 42 odstotkov) ter nazadnje na regionalni ali lokalni ravni (32 odstotkov). Poleg tega je precejšen delež vprašanih mnenja, da bi bilo treba ukrepe izvajati na vseh ravneh hkrati (19 odstotkov).
Večina Evropejcev in Evropejk meni, da veliki industrijski obrati, proizvajalci energije, ki porabljajo fosilna goriva, javni organi in delodajalci ne storijo dovolj za spodbujanje dobre kakovosti zraka.
Poleg tega večina meni, da so prizadevanja na ravni gospodinjstev zadostna. V primerjavi z letom 2019 je več vprašanih navedlo, da so sami sprejeli nekatere ukrepe za zmanjšanje emisij. Vprašani so pri navajanju, kako si prizadevajo za zmanjšanje škodljivih emisij v zrak, najpogosteje navedli uporabo javnega prevoza, kolesarjenje ali hojo.
Evropska komisija bo, kot je bilo napovedano v evropskem zelenem dogovoru napovedano v okviru cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov, kmalu predlagala revizijo veljavnih standardov EU za kakovost zraka.
“S tem jih želi bolje uskladiti z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in okrepiti določbe, da bi lokalne oblasti podprla pri prizadevanjih za čistejši zrak. Revidirani predlog bo poleg tega osredotočen na boljše izvajanje, da bi se ti standardi lažje dosegli v praksi,” so navedli v komisiji.
Raziskavo so opravili med 21. marcem in 20. aprilom letos, anketiranih je bilo 26.509 oseb iz različnih socialnih in demografskih skupin.
