Arso je v zadnjih dveh letih v sklopu popolne prenove državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka prenovil merilno mesto za Bežigradom in vzpostavil dve novi na prometnem območju ob Celovški cesti in izven prometnega vrveža na Viču.
Na ljubljanski občini pravijo, da se podatki iz zadnjih let nanašajo na merilni postaji Center in Bežigrad, pri čemer prva stoji na eni od s prometom najbolj obremenjenih lokacij v Ljubljani in so njeni podatki značilni le za neposredno bližino najbolj obremenjenih cest. Razmere, ki so značilne za večji del mesta, tako po njihovem predstavlja le bežigrajska merilna postaja.
Sicer pa k onesnaženju zraka v zimskem času tudi v prestolnici največ prispevajo individualna kurišča, predvsem tista na obrobju mesta in v primestnih občinah. Ljubljana sama je namreč zelo dobro pokrita z daljinskimi sistemi ogrevanja – toplovodom in plinovodom, saj je trenutno že 81 odstotkov objektov priključenih na sistem daljinskega ogrevanja.
Kor pravijo na Molu, trenutne podražitve energentov sicer lahko povečajo obseg uporabe cenejših načinov ogrevanja, kar lahko vodi v večjo obremenitev zraka, a je učinek podražitev na kakovost zraka po njihovem težko napovedovati, saj imajo na dejansko onesnaženje prevladujoč vpliv vsakoletne vremenske razmere, ki se precej spreminjajo.
Ob razvejanemu sistemu daljinskega ogrevanja k izboljšanju kakovosti zraka največ prispevajo različni ukrepi s področja trajnostne mobilnosti in ozelenitve mesta. Kot pravijo na občini, so z Vizijo Ljubljana 2025 že leta 2007 začeli izvajati ukrepe, ki so prinesli spremembe na področju trajnostne mobilnosti, energetike, vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, s tem pa so naredili prve korake k ogljični nevtralnosti in izboljšanju kakovosti zraka.
“Nenazadnje nas je lani organizacija European Best Destination razglasila za najboljšo zeleno prestolnico med dvajsetimi evropskimi mesti, s čimer smo potrdili naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. Žirijo so prepričali kakovost ljubljanskega zraka in vode ter obsežne zelene površine na prebivalca,” poudarjajo na Mestni občini Ljubljana.
V mestnem središču so od leta 2007 več kot 13 hektarjev površin, namenjenih motornemu prometu, spremenili v površine, namenjene hoji, kolesarjenju, druženju in ustvarjanju javnega življenja. V tem času so ukinili številna parkirišča na trgih v mestnem središču, ulice in nabrežja so preuredili in ozelenili.
Ob tem si prizadevajo, da bi čim več ljudi v središče mesta prišlo peš, s kolesom ali javnim prevozom, Ljubljana pa naj bi sodila med kolesarjem najbolj prijazna mesta na svetu. Urejenih je že več kot 300 kilometrov kolesarskih poti, poudarjajo na Molu. Z gradnjo oziroma prenovo 13 mostov čez Ljubljanico ter preurejenimi nabrežji so skrajšali razdalje pešcem, za manj avtomobilov v mestu pa so na obrobju vzpostavili šest parkirišč P+R.
Ljubljana je bila razglašena tudi za drugo souporabi vozil najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji do 750.000 prebivalcev, pri čemer so vsa vozila v sistemu souporabe električna. Poleg tega v Ljubljani vsako leto zasadijo več kot 1000 dreves, še dodajajo na občini.
Skoraj polovica vozil LPP že deluje na metan. Letos bodo vozni park mestnih avtobusov pomladili še z desetimi novimi hibridnimi avtobusi na metan, potem ko je februarja začelo voziti devet novih okolju prijaznih avtobusov v medkrajevnem prometu. Preostalih 23 dizelskih avtobusov bodo nadomestili s hibridnimi vozili, krati pa letos načrtujejo nakup prvih električnih avtobusov, za katere bodo kandidirali za sredstva Eko sklada. Načrtujejo tudi gradnjo sončne elektrarne, ki bo nameščena na novi nadstrešnici na lokaciji LPP in bo namenjena njihovim vozilom.
Sicer pa ukrepe izvajajo tudi na področju energetike. Eden od finančno zahtevnejših tovrstnih projektov, v katerega bodo vložili več kot 130 milijonov evrov, je menjava goriva v Energetiki Ljubljana. Že do konca leta bo namreč TE-TOL dva od treh premogovnih enot zamenjal s plinsko-parno elektrarno.
Nedavna študija na pobudo mreže Transport & Environment je sicer ugotovila, da evropska mesta zaradi prometa niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka. V študijo, opravljeno v sklopu kampanje Clean Cities, je bilo vključenih 36 mest iz 16 držav, tudi Ljubljana.
Kot so ob tem opozorili v društvu Focus, se je slovenska prestolnica po onesnaženosti zraka uvrstila na 31. mesto, je pa res, da trendi zadnjih pet let kažejo rahlo izboljšanje stanja. Posebej slabo se je Ljubljana v študiji uvrstila glede dostopnosti javnega potniškega prometa, kjer je bila celo najslabša med vsemi.
Društvo za sonaraven razvoj Focus je sicer lani v partnerstvu z Inštitutom za zdravje in okolje izvedel kampanjo merjenja koncentracij dušikovega dioksida v zraku na 156 lokacijah znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča. Rezultati meritev so bili zaskrbljujoči, sploh ker je bila prometna aktivnost v času merjenja zaradi epidemioloških ukrepov približno 20 odstotkov manjša.
Na kar desetih lokacijah so bile koncentracije previsoke in ogrožajoče za zdravje, krivec pa je v veliki meri dizelski promet, ugotavljajo v omenjenem društvu. Po njihovem prepričanju bi morala občina resno razmišljati o omejitvah motornega prometa znotraj avtocestnega obroča.
