“Slovensko podeželje je s pospeševanjem pridelave prestrukturiralo krajinsko oz. ekološko sliko kulturne krajine. Kot borci za trajnostni razvoj so travniški sadovnjaki (obstoječi in načrtovani) med zelo pomembnimi dejavniki,” je, kot so sporočili s fakultete, povedal vodja projekta Marko Dobrilovič.
S travniškimi sadovnjaki se namreč po njegovih pojasnilih varuje tla, ohranja in pospešuje pa biotsko pestrost. Z njimi se tudi skrbi za opraševalce in naravne sovražnike, nudi življenjski prostor dvoživkam, pticam in vzpostavlja ekološke povezave med različnimi življenjskimi prostori, npr. med gozdom in njivo.
Projekt Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja je nastal na pobudo kmetov, ki so želeli travniške sadovnjake vnovič vključiti v ekonomijo kmetije, pa zato nimajo znanja.
Po ugotovitvah strokovnjakov kmetom primanjkuje predvsem sposobnosti prostorske presoje – kam, kako in koliko – znanja poznavanja sadnih vrst in sort, postopkov vzdrževanja in načina izdelave končnega produkta.
Konkretne rešitve, ki jih oblikujejo za izbrane kmetije, ki sodelujejo v projektu, so po Dobrilovičevih pojasnilih zelo različne. Interes za vnovično vzpostavitev travniških sadovnjakov so sicer v večini izrazile turistične kmetije. Medtem ko se nekatere zanimajo za izdelke, ki jih bodo pripravile iz naravno pridelanih jabolk, sokove in marmelade, pa so se nekatere odločile za travniške sadovnjake tudi zaradi ponudbe svežega sadja.
Pomemben element pri odločitvi za travniške sadovnjake je tudi videz kmetije in privlačnost za turiste. Na eni izmed kmetij obiskovalca ob poti spremlja drevored tepk in ga vodi vse do glavnega dvorišča z osrednjo češnjo, ki nudi senco kamniti mizi, na kateri bodo postregli z domačimi sadnimi pripravki. Spet druga kmetija bo v travniškem sadovnjaku vzpostavila nastanitvene zmogljivosti, ponudila apiterapijo, ogled pašnih živali, nabiranje zelišč, opazovanje ptic in dvoživk in podobno.
Model preizkušajo na šestih kmetijah v različnih regijah in bo poleg prikaza obnove, izgradnje in nege po pojasnilih fakultete pokazal na pomen ohranjanja tradicionalnih krajinskih vzorcev v luči vzdržne rabe kmetijskega prostora.
Trenutno so vsi travniški nasadi še zelo mladi, raziskovalci in kmetje pa pričakujejo, da bodo drevesa v naslednjih petih do desetih letih pokazala prve vidnejše učinke.
“Odločitev za travniške nasade ni odločitev za danes, ampak za prihodnje generacije. V travni ruši se skriva največja biološka pestrost, ki jo s travniškimi sadovnjaki pripeljemo vse do roba gozda. Drevesa s krošnjami premera tudi do 15 metrov so bogat vir hrane tudi za ptice in opraševalce,” so poudarili na fakulteti in dodali, da so zato v projekt vključene tudi aktivnosti, kot so nameščanje gnezdilnic, pitnikov, hotelov za opraševalce, mlak in postavitev drogov za ujede, da se zmanjša populacijo voluharja.
Triletni projekt je stekel novembra 2019, v njem pa poleg ljubljanske biotehniške fakultete sodelujejo še Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod Jabolko, podjetji 2Dom in Rteh, Kmetija na Zaplani, Turistična kmetija pri Andrejevih, Turistična kmetija Široko, Kmetija MakroBios Panonija, Kmetija Strgulec in Kmetija Zakotnik.
