Agencija INPE je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP s pomočjo satelitskih posnetkov avgusta v brazilskem amazonskem deževnem gozdu zabeležila 28.060 požarov, kar je 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, a še vedno precej nad mejo 18.000, kolikor so jih v Braziliji našteli v desetletju, preden je na oblast prišel Bolsonaro (2019).

Brazilski predsednik je začel zaščitena zemljišča odpirati kmetijstvu in rudarstvu, s tem pa je prišlo do pospešenega krčenja gozda v Amazoniji. Pod njegovo oblastjo država izgubi 10.000 kvadratnih kilometrov gozda letno, v desetletju pred tem ga je izgubila 6500 kvadratnih metrov letno.

Poskočilo je tudi število požarov, okoljevarstveniki pa za to krivijo prav Bolsonara. Sezona požarov v Amazoniji traja od avgusta do novembra. Takrat je tam nekoliko bolj sušno, kar kmetje, rančerji in nekateri drugi izkoriščajo za čiščenje zemlje, s tem pa za podiranje in zažiganje dreves.

Znanstveniki tako trdijo, da naravni požari v vlažni Amazoniji v resnici sploh ne obstajajo.

Amazonski deževni gozd je sicer največji na svetu in ima ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.