V četrtek doseženi dogovor o brexitu je po mnenju analitika skoraj v celoti enak tistemu, ki ga je izpogajala vlada Mayeve. Kot ocenjuje, se je spremenilo manj kot pet odstotkov prejšnjega dogovora. “Razlike so predvsem na okoli 15 straneh in se dotikajo protokola o Irski in Severni Irski”.

Tudi možnost, da bi protokol za Severno Irsko določal samo, da Severna Irska ostaja de facto znotraj carinske unije, ni nova. Mayevi jo je EU predlagala že marca letos. Tudi zato sta se strani uspeli o novem dogovoru sporazumeti v le enem tednu po srečanju britanskega in irskega premierja nedaleč od Liverpoola, saj so v EU to besedilo že imeli bolj kot ne pripravljeno, je ocenil Verovšek.

Kot je dodal, je EU že od začetka kot glavno težavo izpostavljala mejo na irskem otoku in predlagala dve možni rešitvi. “Ali to, da Združeno kraljestvo po brexitu ostane v carinski uniji z EU ali da se Severna Irska loči od preostalega Združenega kraljestva in se carinsko mejo postavi na irsko mejo,” je pojasnil. Mayeva je ločitev Severne Irske od Združenega kraljestva zavrnila, ker jo je videla kot sestavni del države, Johnson se je odločil drugače.

EU je po Verovškovih besedah prejšnji dogovor sicer bolj ustrezal od sedanjega, ker bi lažje sodelovali z Združenim kraljestvom, če bi ostalo v carinski uniji in na enotnem trgu. Tudi za podjetja bi bilo to bolje.

V pogajanjih je nedvomno bolj popustil Johnson, ker ni dosegel ničesar, kar je hotel, je menil Verovšek. “V začetku je govoril, da bo 31. oktobra izstopilo celo Združeno kraljestvo, zdaj pa bo tudi Severna Irska uradno zapustila EU, a to je le fiktivno zapuščanje unije. Severna Irska bo namreč de facto ostala del EU, kar zadeva prosto trgovanje, carine, davek na dodano vrednost, pravil glede hrane in kmetijstva, v bistvu bo na vseh področjih ločena od ostalega dela države,” je pojasnil.

Je pa Johnson po Verovškovi oceni uspel prepričati zagovornike brexita, da podprejo dogovor, ki ga prej niso bili pripravljeni sprejeti, ker se bojijo, da bodo v nasprotnem primeru izgubili možnost brexita.

EU se po drugi strani ni odpovedala veliko svojim zahtevam, saj je takšno možnost že ponudila Mayevi, je menil Verovšek. Kot je pojasnil, je nekoliko popustila pri tem, da Severna Irska unijo zapusti le uradno, ter v določenih primerih obračunavanja carin. “A to so majhne zadeve, kjer je EU malo pomagala Johnsonu.” Predvsem pa je pa popustil premier, ko je dopustil, da gre Severna Irska de facto iz države, ter izdal tiste, ki jim je obljubil, da bo varoval njihove interese.

Dogovor mora zdaj na glasovanje v britanski parlament. Kot je ocenil Verovšek, trenutno Johnson med poslanci nima dovolj glasov za potrditev dogovora. Potreboval bi 319 glasov, po trenutnih izračunih jih ima 259, 304 so se že odločili, da bodo glasovali proti. 72 glasov je torej še v igri in ni jasno, če mu jih bo uspelo pridobiti dovolj, je dejal. “Je pa jasno, da bo potreboval podporo tako večjega dela poslancev, ki jih je septembra izključil iz vrst konservativcev ter najmanj okoli 20 laburistov.”

Če bo britanski parlament, ki je trikrat prižgal rdečo luč dogovoru Mayeve, zavrnil tudi Johnsonov dogovor, je najverjetnejše vnovično podaljšanje roka za brexit, meni Verovšek. Kot je pojasnil, to določa tudi t. i. zakon benn, ki določa, da če parlament do 19. oktobra ne podpre dogovora, mora premier zaprositi za podaljšanje. Johnson sicer trdi, da ima pot, da ta zakon obide, a ni še jasno, na kakšen način. S podaljšanjem roka mora sicer soglašati celotna sedemindvajseterica.

Po oceni analitika bi rok za brexit podaljšali najmanj do januarja ali februarja prihodnje leto, bo pa EU v tem primeru od Johnsona verjetno zahtevala nove volitve ali drugi referendum o brexitu. Tudi britanska opozicija bi nove volitve podprla, je še dejal Verovšek.