V anketi, ki je potekala v času sprejetja posebnega zakona o drugem tiru, ugotavljajo, da slovenska javnost ni bila povsem naklonjena hitrosti sprejetja zakona. Malenkost več (38 odstotkov) je bilo takšnih, ki hitrega sprejetja zakona niso podpirali, od tistih, ki so bili za to (35 odstotkov), tretjina vprašanih pa se ni opredelila.

Slovenska javnost ne verjame povsem navedbam vlade, da cena gradnje znaša približno milijardo evrov. Le desetina meni, da je to realna cena, skoraj dve tretjini vprašanih pa je prepričanih, da je to pretirana cena. Petina sodelujočih v anketi pa se ni znala opredeliti o tej temi.

Veliko nasprotovanja vladnim nameram v postopku predstavitve projekta je naletel tudi predlog, da bi gradnjo drugega tira sofinancirala tudi Luka Koper, ki je življenjsko odvisna od pretočne železniške povezave, in sicer v obliki dajatev. S to idejo vlade se strinja dve tretjini vprašanih, tako da argumenti Luke Koper očitno niso bili prepričljivi za širšo slovensko javnost, saj le manj kot petina vprašanih ne podpira takšne rešitve.

Po anketnih odgovorih je na odobravanje naletel tudi predlog vlade, da bi pri financiranju gradnje drugega tira sodelovale zaledne države iz srednje Evrope, ki iščejo učinkovito logistično povezavo za vstop svojih podjetij na globalni trg, čeprav so temu nekatere politične stranke odločno nasprotovale. Ker je doslej namero o sodelovanju napovedala le Madžarska z 200 milijoni evrov, jih je zanimalo, kaj anketiranci menijo o tem. Skoraj polovica vseh sodelujočih je odgovorila, da podpirajo takšno idejo, tretjina pa ji nasprotuje.

V drugem delu ankete so jih zanimala stališča o zdravstveni reformi. Dobra polovica vprašanih meni, da koaliciji ne bo uspelo sprejeti zdravstvenega svežnja reformnih zakonov. Da bo koalicija delno uspešno spravila pod streho nekaj reformnih zakonov, nekaj pa ne, meni dobra tretjina vprašanih. Le štiri odstotke jih meni, da bo koalicija v celoti uspešna.

Ker sta dogajanje v procesu sprejetja zdravstvenega reformnega svežnja zaznamovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ter nekdanji minister za zdravje in sedanji poslanec DeSUS Tomaž Gantar, jih je zanimalo, komu bolj verjamejo, ko v javnosti nizajo argumente. Več kot polovica vprašanih je dejala, da ne verjame nikomur, tisti pa, ki so se vendarle opredelili, so malo več glasov namenili Gantarju (18 odstotkov), medtem ko so Kolar Celarčevi namenili 14 odstotkov glasov.