Investicijo Magne podpira skupno 52 odstotkov anketiranih, od tega jih 24 odstotkov investicijo zelo podpira, 28 odstotkov pa podpira. Neodločenih je 22 odstotkov vprašanih, devet odstotkov je odgovorilo z “Ne vem”. Investicije ne podpira skupno 17 odstotkov anketiranih, od tega jih je sedem odstotkov odgovorilo, da je sploh ne podpira.

Na vprašanje, ali je investicija Magne v Sloveniji dobrodošla, je pritrdilno odgovorilo 68 odstotkov, odklonilno pa 17 odstotkov vprašanih. Neopredeljenih jih je 15 odstotkov.

Najbolj prepričljive argumente za oz. proti Magni imajo po mnenju največ anketiranih, 25 odstotkov, občina in lokalni ljudje. Za 22 odstotkov je najbolj prepričljiva štajerska gospodarska zbornica, za 11 odstotkov civilna združenja, za 10 odstotkov vlada, za pet odstotkov pa opozicija. Več kot četrtina, 27 odstotkov vprašanih, je odgovorilo z “Ne vem” ali oz. problematike ne spremlja.

Anketarji so sodelujočim ponudili v presojo tudi več trditev, vezanih na Magnino investicijo. Po mnenju največ vprašanih, 30 odstotkov, investicija lahko pomeni razvojni preboj za podravsko regijo. Za 17,6 odstotka je pomembno, za bi pripomogla k zmanjšanju brezposelnosti. 13,9 odstotka jih opozarja, da investicija uničuje najboljšo kmetijsko zemljo, 6,8 odstotka pa meni, da je pomembna za državo.

Da investicija pomeni umazano industrijo in ni primerna, meni 6,6 odstotka, da ogroža okolje in zdravje ljudi, pa 5,1 odstotka vprašanih. Slaba desetina, 9,7 odstotka, se jih ni moglo odločiti med ponujenimi odgovori, 5,3 odstotka se jih ni strinjalo z nobeno od trditev, pet odstotkov pa je odgovorilo z “Ne vem”.

Gradnjo drugega tira podpira skupno 70 odstotkov anketiranih, od tega jih 23 odstotkov gradnjo zelo podpira. Neodločenih jih je 15 odstotkov, pet odstotkov jih je odgovorilo z “Ne vem”. Nenaklonjenih gradnji je skupno 11 odstotkov vprašanih, od tega so investiciji zelo nenaklonjeni trije odstotki.

Na referendumu bi tako zakon o gradnji drugega tira podprlo 46 odstotkov, zavrnilo pa bi ga 23 odstotkov vprašanih. Neodločenih jih je 15 odstotkov, 16 odstotkov pa se jih referenduma ne bi udeležilo.

Sicer pa po mnenju anketiranih niti ni gotovo, da bo predlagateljem uspelo zbrati podpise za referendum o zakonu. Na vprašanje o stališču glede tega jih je 15 odstotkov odgovorilo, da bo predlagateljem to zagotovo uspelo, 33 odstotkov pa, da jim bo verjetno uspelo. Da bodo ostali brez potrebnih 40.000 podpisov, je ocenilo skupno 36 odstotkov vprašanih, od tega jih je šest odstotkov menilo, da jim zagotovo ne bo uspelo. 16 odstotkov anketiranih pa je ostalo neodločenih.

Spletno anketo je med 7. in 9. junijem na vzorcu 501 človeka opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.