Aragon tedensko zbira in analizira podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine in ustvariti napovedi možnih scenarijev sprememb po koncu pandemije. V tednu od 9. do 13. aprila so tako izvedli nadaljevanje raziskave na vzorcu 1027 vprašanih, so danes sporočili iz družbe.

V anketi so med drugim povprašali, kako se bo življenje v Sloveniji vrnilo v stare tirnice po obdobju ukrepov. Tretjina Slovencev ocenjuje, da bo življenje po 1. juniju že potekalo normalno kot pred obdobjem karantene. Šestnajst odstotkov pa jih ocenjuje, da bo življenje po ustaljenih tirnicah steklo po 1. juliju. Skoraj vsak deseti Slovenec pa ne deli takšnega optimizma, 12 odstotkov namreč napoveduje, da se bodo razmere vrnile v stare tirnice šele leta 2021 ali pozneje.

O kratkoročnih načrtih po koncu ukrepov pa so vprašani odgovorili, da bodo najprej obiskali bližnje sorodnike, kar bo storila polovica, dobra tretjina pa jih bo obiskala bližnje prijatelje. Četrtina Slovencev se bo takoj po koncu karantene odpravila k frizerju, si privoščila enodnevni izlet in se družila na piknikih ter zabavah.

Nekoliko manj optimistični pa so bili vprašani glede dopustov, 60 odstotkov jih meni, da si letos ne bodo mogli privoščiti poletnega dopusta kot običajno, še ugotavlja Aragon.

Sicer pa v družbi ugotavljajo, da Slovenci postajajo glede novega koronavirusa čedalje manj zaskrbljeni. Kot kažejo podatki zadnje njihove raziskave, je v drugem tednu aprila glede bolezni covid-19 zaskrbljenih 37 odstotkov Slovencev, v zadnjem tednu marca jih je bilo zaskrbljenih 51 odstotkov.

Nižja je tudi percepcija resnosti razširjenosti tega virusa v Sloveniji. V drugem tednu aprila razširjenost bolezni covid-19 kot resno ocenjuje 45 odstotkov Slovencev, v zadnjem tednu marca je stanje tako ocenilo 73 odstotkov Slovencev.

V družbi tako ugotavljajo, da se posledično manjša tudi strah pred okužbo. V zadnjem tednu marca je bilo okužbe zelo strah 44 odstotkov Slovencev, v drugem tednu aprila je zelo strah dobro tretjino ljudi (35 odstotkov). Ker je strah pred okužbo manjši, se je zmanjšal delež Slovencev, ki z drugimi komunicirajo izključno elektronsko, brez osebnih stikov, in sicer s 74 odstotkov v zadnjem tednu marca na 69 odstotkov v drugem tednu aprila.