Po navedbah Dela je za marsikoga presenečenje, za koliko je stranki LMŠ zrasel rating.
Še novembra smo ugotavljali, da takrat drugo- in tretjeuvrščeni stranki skupaj (SD in LMŠ) ne bi nabrali toliko glasov, kot jih je imela SDS, v zadnjem mesecu pa ne le da sta SDS in LMŠ zamenjali mesti, ampak je statistično značilna razlika v primerjavi s prejšnjim merjenjem. Po izračunih statistikov, in če se izrazimo v njihovih terminih, lahko s 95-odstotno verjetnostjo trdimo, da je ocena podpore LMŠ v intervalu med 19,4 in 25,4 odstotka, prav tako pa lahko s 95-odstotno verjetnostjo trdimo, da je ocena podpore SDS v intervalu med 12,5 in 17,7 odstotka.
Po navedbah Dela je LMŠ uspelo prepričati kar precej volivcev, ki so bili doslej neopredeljeni, saj se je njihov delež od januarja zmanjšal z 21 na 14 odstotkov. Ali pa da je enakomerno pobrala partnericam – Levica (5,9 odstotka podpore), SMC (2,7 odstotka) in SAB (2,4 odstotka) imajo odstotno točko manj.
SD (5,8 odstotka), ki se ji dogajanje v zvezi z njenim kulturnim ministrom za zdaj ne pozna prav dosti, ima 0,7 odstotne točke manj, DeSUS z 1,7-odstotno podporo pa 0,3 manj, a je padel pod dva odstotka podpore. Se je pa povzpela Piratska stranka, ki je ta mesec izenačena s SMC in pred SNS, SAB in DeSUS. NSi je na petem mestu s 5,2 odstotka podpore, SNS ima 2,6, SLS pa 1,4 odstotka podpore.
Če se je ob nastajanju sedanje koalicije kot ena od slabosti in faktorjev nestabilnosti izpostavljala izenačenost njenih članic, so se razmerja v tem času v očeh javnosti spremenila, vprašanje pa je, kako bo videti lestvica, če bodo prišli slabši časi. Navdušenje nad delom vlade, ki ga kot zelo pozitivno ocenjuje skoraj 14 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa več kot 26 odstotkov, bi najbrž deloma lahko pripisali tudi izplačilu višjih plač skoraj vsem javnim uslužbencem in vsem, ki prejemajo minimalno plačo, navaja Delo.
Februarja je Šarec na barometru priljubljenosti prvič prehitel Pahorja. Šarec, ki mu je v tem mesecu najbolj zrasla ocena, je šele drugi politik, ki je v zadnjih šestih letih z vrha te lestvice odnesel Pahorja. Ta se je zavihtel na prvo mesto novembra 2012, na začetku svojega prvega predsedniškega mandata, do danes pa ga je za štiri mesece leta 2014 izpodrinil tedanji premier Miro Cerar.
Nekoliko so se v primerjavi z januarjem premešale tudi uvrstitve na naslednjih mestih – evropska poslanka Tanja Fajon (SD) se je povzpela s petega mesta na tretje, komisarko Violeto Bulc, ki je bila zadnja leta že skoraj tradicionalno med prvo trojico, pa sta prehitela še Ljudmila Novak in Matej Tonin iz NSi. Kar nekaj mest je ponovno izgubil prvak SD Dejan Židan, precej pa se je povzpela evropska poslanka iz SDS Romana Tomc.
Anketo je za uredništvo Dela med 29. januarjem in 6. februarjem na vzorcu 731 odraslih državljanov naredil Inštitut za raziskovanje trgov in medijev Mediana.
