Vidic je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA izrazil upanje, da zamuda zaradi pritožb neizbranih izvajalcev za gradnjo druge cevi na slovenski strani ne bo daljša od nekaj mesecev. Če bo vse teklo gladko, bi lahko sporazum o oddaji del podpisali še letos. V najslabšem primeru pa bo potrebna objava novega razpisa.

Dars je konec julija za izvajalca del za izgradnjo druge cevi karavanškega predora izbral turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, katerega ponudba v višini 89,3 milijona evrov brez DDV je bila bistveno cenejša od ostalih osmih ponudb. A postopek so zaustavili trije neizbrani izvajalci, ki so vložili revizijske zahtevke.

Do teh zahtevkov se mora zdaj najprej opredeliti naročnik kot prvostopenjski organ. “Prejeti zahtevki za revizijo so ta hip v postopku sprejetja odločitve,” so na Darsu pojasnili za STA. Če bo kateri od pritožnikov po prejemu odgovora vztrajal pri zahtevku, bo Dars celotno dokumentacijo predložil v odločanje Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov javnih naročil.

Avstrijski upravljalec avtocest Asfinag je dela na avstrijski strani predora zaupal družbi Arge Swietelsky Tunnelbau. S pripravljalnimi deli je začel že leta 2015, razpis za izvajalca del pa je objavil hkrati z Darsom konec leta 2017. Izbrani izvajalec je delo začel takoj po torkovi slovesnosti.

Drugo cev predora naj bi predrli leta 2022, prva vozila naj bi po njej zapeljala spomladi 2024. Sledila bo sanacija obstoječe cevi, nemoteno pa naj bi promet po obeh ceveh stekel v začetku leta 2026.

Predor Karavanke je bil prometu predan 1. junija 1991. Dolg je 7,9 kilometra, od tega leži 4,4 kilometra na avstrijskem ozemlju, preostalih 3,4 kilometra pa na slovenskem. Upravljata ga skupaj avstrijski Asfinag in slovenski Dars.

Ko bo predor dobil še drugo cev, se bo povečala prometna varnost, prav tako pa tudi pretočnost. Predvsem poleti namreč pred predorom pogosto prihaja do zastojev, ob koncih tedna ga prečka tudi do 32.000 vozil dnevno. V povprečju so lani našteli 10.859 vozil na dan.