Prometno najbolj obremenjen ljubljanski obroč z avtocestnimi vpadnicami
Kot so za STA povedali na Darsu, se v Sloveniji soočamo s pospešeno rastjo težkega tovornega prometa na celotnem omrežju, preobremenjen pa je predvsem ljubljanski obroč, skupaj z avtocestnimi vpadnicami nanj. Rast je pripisati predvsem tranzitu, ki ga je že več kot 75 odstotkov vsega tovornega prometa in še vedno narašča.
Na ljubljanski obvoznici na vseh odsekih povprečni letni dnevni promet znaša več kot 55.000 vozil, najbolj obremenjen pa je odsek Brdo-Kozarje. Ta odsek je v letu 2014 dnevno prepeljalo 70.380 vozil oz. 2,2 odstotka več kot v 2013, od tega je bilo 4436 težkih tovornih vozil (nad sedem ton) oz. 10,5 odstotka več kot leto prej.
Odsek severne ljubljanske obvoznice, ki je poleti prestala obsežno obnovo, je v letu 2014 prevozilo 63.842 vozil dnevno, kar je 4,1 odstotka več kot leto prej, pri čemer je število težkih tovornih vozil naraslo za 9,1 odstotka na 3780.
Za primerjavo: eden od manj prometno obremenjenih odsekov je denimo odsek hitre ceste med Nanosom (Razdrtim) in Vipavo, ki ga dnevno v povprečju prevozi nekaj manj kot 12.000 vozil, kar je približno toliko, kot se jih v povprečju na letni ravni vsak dan zapelje prek avtocestnega priključka Vrhnika.
Pri cestah, kjer je obseg prometa blizu zmogljivosti ceste, je zelo verjetno, da pride do zastojev ob prometnih konicah. Dars posebej izpostavlja ceste višjega ranga, ki se navežejo na ceste nižjega. Velika verjetnost zastojev je tako v primeru, ko je povprečni letni dnevni promet na avtocesti višji od zmogljivosti glavne ali regionalne ceste, na katero se ta avtocesta naveže.
Nekaj številk
Na slovenskih avtocestah (534,2 kilometra) in hitrih cestah (72,8 kilometra), ki skupaj zavzemajo 9,3 odstotka dolžine celotnega državnega cestnega omrežja, je bilo v letu 2014 realizirano 49 odstotkov prometa. Na 810,9 kilometra glavnih cest, ki zasedajo 12,4 odstotka dolžine celotnega omrežja, je bilo realiziranega 17,2 odstotka prometa. Na ostalih državnih cestah (5126,5 kilometra), ki zasedajo 78,3 odstotka dolžine celotnega omrežja, pa je bilo realiziranega 33,8 odstotka prometa.
Promet vseh motornih vozil se je v letu 2014 glede na leto 2013 na avtocestah in hitrih cestah povečal za 1,8 odstotka. Povprečni letni dnevni promet je v 2014 na avtocestah znašal 29.495 vozil, na hitrih cestah pa 21.603 vozil.
Infrastruktura vse bolj obrabljena, potrebnih vse več obnovitvenih in vzdrževalnih del
Potem ko je med letoma 2011 in 2013 povprečni letni dnevni promet na slovenskem avtocestnem omrežju rahlo padel, Dars v prihodnje na letni ravni pričakuje približno 2,5-odstotno rast prometa. Povečeval se bo tudi delež tovornega prometa v primerjavi s celotnim prometom, in sicer tja do 25 odstotkov.
Dars tako v prihodnje pričakuje vse večjo obrabo infrastrukture, kar pomeni, da bo na omrežju prihajalo do vse več obnovitvenih in vzdrževalnih del. Zastojem se tako ne bo mogoče izogniti, tudi zato, ker preko Slovenije ni alternativne poti, ki bi prevzela breme, opozarjajo v družbi in dodajajo, da z natančnim umeščanjem obnov v terminski plan vendarle lahko zagotovijo minimalne zastoje.
Če bomo ob vse slabšem cestnem omrežju hoteli zagotoviti ustrezno prometno varnost, bo treba povečati naložbe. Dejavnosti Darsa (odplačevanje dolga, upravljanje, obnova in vzdrževanje avtocestnega sistema, gradnja odsekov, skrb za prometno varnost …) so odvisne od višine pobrane cestnine. Medtem ko pri vinjetah ni manevrskega prostora za njihovo podražitev, je drugače pri cestninjenju tovornega prometa.
Toda napak je predvidevati, da je ob vedno večjega števila tovornjakov tudi več prihodkov od njihovega cestninjenja. Nasprotno, prihodkov iz cestninjenja tovornega prometa je vedno manj, poudarjajo na Darsu. “Zato bo treba skupaj z državo – višina cestnine je namreč v celoti v pristojnosti vlade – spremeniti cenovno politiko,” pravijo v družbi. Pogajanja z avtoprevozniki sicer že potekajo, a jih vse vpletene strani do sklenitve dogovora ne komentirajo.
Dars s cestninjenjem tovornih vozil ustvari več kot 50 odstotkov prihodkov. Spreminjanje strukture voznega parka v prid čistejših vozil in s tem rast števila prevoženih kilometrov v višjih emisijskih razredih EURO imata ob nespremenjenem ceniku cestnine konstantno negativen vpliv na prihodke družbe.
V letu 2015 se je število zaračunanih kilometrov v razredih (EURO 0-2), kjer je cestnina najvišja, zmanjšalo za 17 odstotkov, v razredu vozil EURO 5 je število kilometrov naraslo za 14 odstotkov, v razredu najčistejših vozil EURO 6 pa kar za 267 odstotkov. 58 odstotkov zaračunanih kilometrov so v letu 2015 opravila vozila iz emisijskega razreda EURO 5 in 6.
Od januarja do avgusta letos Dars beleži že 70 odstotkov zaračunanih kilometrov v razredih EURO 5 in 6.
Na Darsu še opozarjajo, da ima Slovenija bistveno nižje cestnine za emisijska razreda EURO 5 in 6 kot denimo Avstrija in Madžarska, ima pa tudi predplačniške in poplačniške popuste, ki jih tujina ne pozna. V Avstriji se sicer posebej računa še predornina, poleg tega Avstrija cestnine tudi vsako leto zviša oz. jih usklajuje z inflacijo. Dvig cestnine v Avstriji je, kot pravijo na Darsu, zagotovo pričakovati tudi za leto 2017.
