Eurostat je s tem popravil avgustovske podatke, v katerih je za območje z evrom navajal 12,1-odstotni padec, za EU pa 11,7-odstotnega.

Gre za daleč največje padce, odkar je Eurostat začel leta 1995 zbirati podatke, so ob tem dodali evropski statistiki. V prvem četrtletju, ko se je novi koronavirus začel širiti po svetu in je prišlo do prvih omejevalnih ukrepov, je bil padec BDP v državah z evrom 3,7-odstoten, v EU pa 3,3-odstoten.

V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem se je po sezonsko prilagojenih podatkih gospodarstvo območja z evrom skrčilo za 14,7 odstotka, EU pa za 13,9 odstotka. Tudi v tej primerjavi gre za najbolj strme padce doslej. V prvem četrtletju je Eurostat na letni ravni izračunal 3,2-odstoten oz. 2,7-odstoten padec.

Med državami članicami, za katere ima Eurostat podatke, se je na četrtletni ravni v drugem trimesečju najbolj skrčilo gospodarstvo Španije (-18,5 odstotka). Sledile so Hrvaška (-14,9 odstotka), Madžarska (-14,5 odstotka) ter Grčija (-14 odstotkov). Najmanjše padce so imele na drugi strani Finska (-4,5 odstotka), Litva (-5,5 odstotka) in Estonija (-5,6 odstotka). V Sloveniji je bilo krčenje 9,6-odstotno.

Covid-19 je močno vplival tudi na sam obseg BDP. Po sezonsko prilagojenih podatkih je obseg BDP v območju z evrom padel na najnižjo raven od prvega četrtletja 2005, EU pa se je vrnila na raven, pod katero je bila nazadnje v tretjem četrtletju 2009.

Eurostat je postregel tudi s podatki o zaposlenosti. Število zaposlenih oseb se je v drugem četrtletju glede na predhodno trimesečje zmanjšalo za 2,9 odstotka v območju z evrom in za 2,7 odstotka v EU. Tudi v tem primeru gre za najizrazitejše padce v zgodovini zbiranja podatkov, torej od leta 1995. Na letni ravni je bil padec zaposlenosti v državah z evrom 3,1-odstoten in v EU 2,9-odstoten.

Učinek covida-19 na zaposlenost so sicer v Eurostatu opisali kot “relativno zadržan”, kar je posledica vladnih shem za ohranjanje delovnih mest. Je pa zato občutno bolj upadlo število delovnih ur, in sicer v državah z evrom za 12,8 odstotka in v EU za 10,7 odstotka na četrtletni ravni oz. za 16,6 odstotka in 13,8 odstotka na letni.

V drugem letošnjem četrtletju je med vsemi članicami EU zaposlenost uspela povečati le Malta, in sicer za 0,6 odstotka. Sicer pa so največje padce beležile Španija (-7,5 odstotka), Irska (-6,1 odstotka) in Madžarska (-5,3 odstotka).

V Sloveniji se je število zaposlenih oseb v drugem četrtletju zmanjšalo za 2,4 odstotka, število opravljenih delovnih ur pa za 12,7 odstotka.