Če bi bile predčasne volitve letos, bi največ, 17,6 odstotka vprašanih, volilo SDS, sledita SD s 7,8 odstotka in na tretjem mestu ZL s 5,2 odstotka. Slednja je tako prehitela največjo vladajočo stranko SMC, ki bi jo volilo 4,4 odstotka vprašanih. SLS bi dobila 2,6 odstotka glasov, DeSUS in SNS pa po 2,4 odstotka. Novo ljudsko stranko bi volilo 1,9 odstotka, NSi 1,8 odstotka, Glas za otroke in družine 1,4 odstotka, medtem ko bi Zavezništvo Alenke Bratušek zabeležilo 0,2-odstotno podporo.

Velik del vprašanih je neopredeljenih; 17,1 odstotka jih še ne ve, koga bi volilo, 29 odstotkov ne bi volilo nobene stranke, 4,8 odstotka pa jih na volitve sploh ne bi šlo.

Med opredeljenimi pa je razmerje moči naslednje: prva je prepričljivo SDS s 36,9-odstotno podporo, kar je 8,3 odstotne točke več kot aprila. SD, ki je ohranila drugo mesto, se je podpora zmanjšala za 1,9 odstotne točke na 16,3 odstotka. Na tretje mesto se je prebila ZL, ki je podporo dvignila na 10,9 odstotka. Vladajoči SMC pa so s padcem podpore za pet odstotnih točk tokrat namerili 9,3-odstotni delež podpore.

Vladi Mira Cerarja je podporo izrazilo 29,4 odstotka vprašanih. Večina anketirancev, 62,5 odstotka, pa je ne podpira. V primerjavi s primerljivo anketo v aprilu se je podpora vladi povečala za 13,8 odstotne točke, a je obenem za 20,2 odstotka višji delež tistih, ki z delom vlade niso zadovoljni. Je pa bilo tokrat le 8,1 odstotka neopredeljenih, medtem ko jih je bilo aprila 44,1 odstotka.

Telefonsko anketo je v obdobju od 9. do 12. maja na vzorcu 609 anketirancev izvedlo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC.