Verjetno bi se referenduma udeležilo 23 odstotkov vprašanih. Da bi se ga zagotovo udeležili, pa je odgovorilo 31 odstotkov vprašanih. Med slednjimi prevladujejo podporniki SDS, anketiranci v starosti od 55 do 64 let in tudi anketiranci z visokošolsko izobrazbo.

Med anketiranci, ki bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležili, se jih je 56 odstotkov izreklo, da bi zakon o drugem tiru zavrnili, 21 odstotkov bi ga podprlo, 23 odstotkov jih še ne ve.

Da se referenduma, če bi bil to nedeljo, zagotovo ne bi udeležili, je odgovorilo 20 odstotkov vprašanih, 21 odstotkov pa da se ga verjetno ne bi udeležilo.

Več kot polovica vprašanih je na vprašanje, ali so dovolj seznanjeni z vsebino zakona o drugem tiru, da bi lahko o njem odločali na referendumu, odgovorila, da se ne čutijo dovolj seznanjene z vsebino zakona, da bi lahko kompetentno odločali, 37 odstotkov pa jih je menilo, da so na tem področju dovolj suvereni.

Po mnenju 53 odstotkov vprašanih referendum ni potreben, 31 odstotkov jih meni nasprotno, 16 odstotkov pa jih ne ve. Sicer pa je več kot 40 odstotkov vprašanih mnenja, da se bo na referendumu odločalo o finančnem načrtu tega projekta. 28 odstotkov anketirancev je prepričanih, da bo referendum o drugem tiru dejansko referendum o vladi, manj kot petina pa jih meni, da bodo z njim odločali o poteku trase.

Največ oziroma slaba tretjina vprašanih pričakuje, da bi bilo za gradnjo drugega tira smotrno nameniti okrog 800 milijonov evrov, slaba petina bi se sprijaznila tudi z milijardo, dobra desetina celo meni, da je realno pričakovati okoli 1,4 milijarde evrov.

Sicer pa je 38 odstotkov vprašanih odgovorilo, da v razpravi ne bodo zaupali nikomur, dobrih 15 odstotkov jih zaupa civilnim iniciativam, potem vladi (13 odstotkov), malenkost manj pa skupini Davkoplačevalci se ne damo (12 odstotkov), medtem ko jih opoziciji zaupa šest odstotkov.

Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 515 odraslih državljanov od 28. do 30. junija opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.