Remec Rekarjeva, ki v sektorju za ekološko stanje voda že vrsto let spremlja stanje Blejskega jezera, pojasnjuje, da se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do 2016 povečalo za 260 odstotkov, leta 2017 pa še za dodatnih 160 odstotkov. Gradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti blejske občine, pa težko sledi skokovitemu naraščanju turizma, zato se pritiski stopnjujejo.
Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi ob jezeru, vpliva na stanje jezera. To se slabše in vse kaže, da verjetno tudi do leta 2021 ne bo doseglo okoljskih standardov dobrega ekološkega stanja, ki jih z vodno direktivo predpisuje evropska skupnost.
“Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovijo le z odstranitvijo vzrokov za onesnaženje z ukrepi, ki bi zagotovili manj intenzivno rabo pojezerja,” meni limnologinja in pojasnjuje, da bi bili poleg dokončanja sanacije kanalizacije potrebni zmanjšanje prometa in zmanjšanje ptičje populacije ob jezeru, predvsem pa prepoved vsakršnega krmljenja perjadi in rib.
Prav krmljenje krapov, ki je zakonsko podprto s pravilnikom o ribolovnem režimu in dovoljuje vnos petih kilogramov vab na ribiča na dan, je v minulih desetih letih močno poslabšalo ekološko stanje jezera. Zaradi njega v jezeru letno konča več kot deset ton hranil, kar povečuje količine fosforja in vodi v razrast modrozelenih alg oziroma cianobakterij.
Na blejski občini že razmišljajo o omejevanju hranjenja krapov, vendar pa je to daljši proces. “Moramo se povezati z deležniki v tem prostoru in ugotoviti, katere stvari so možne, smiselne in izvedljive. Poiskali bomo najboljši možni način, da bo sobivanje za vse dobro in sprejemljivo,” je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in dodal, da gre za del vseh naporov, da bi bilo jezero v dobrem stanju.
Blejska občina je kot en korak v nizu trajnostnih rešitev lansko jesen kupila tudi električno plovilo za čiščenje jezerske površine, ki odstranjuje listje in različne odpadke, kot so plastenke in vrečke. Vendar kot opozarja Remec Rekarjeva, je to plovilo v primerjavi z vsemi pritiski, ki so na jezeru in ob njem, praktično zanemarljiva pridobitev.
Ob tem je izpostavila, da se zaradi naraščanja turizma posega v neposredno jezersko skledo tako z gradnjami kot prenovami in tudi nestrokovno sečnjo zelenega pasu, kar bo imelo daljnosežne vplive na stanje jezera. Prepričana je, da bi občina lahko prilagodila način gradnje in poseganja v prostor. “Vsi posegi ob jezeru morajo biti narejeni z občutkom in varnostnim nadzorom,” je izpostavila.
Ukrepi na vseh področjih so po njenem mnenju vsekakor nujni, saj če se bo obstoječi trend onesnaževanja nadaljeval, bo jezero, ki je bil dolgo na meji med zmernim in dobrim stanjem, prišlo v slabo stanje. Monitoring, ki ga izvaja Arso, kaže na slabšanje ekološkega stanja jezera ne le na fitoplanktonu temveč tudi priobalnem življu.
