Anketiranci so se v veliki večini strinjali, da države prvega vstopa ne bi smele nositi največjega bremena migracij. To so predvsem predvsem Grčija, Turčija in Italija, ki so postale vstopna točka za migrante z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Glede na rezultate raziskave bi morali uvesti kvote za razporeditev migrantov, ki bi temeljile tudi na številu prebivalstva posamezne države in njenim bruto domačim proizvodom.
Informacije o tem, kakšno mnenje imajo državljani glede migrantov, bi lahko pripomogle k oblikovanju boljšega regionalnega azilnega sistema. “Medtem ko se Evropa sooča z najhujšo begunsko krizo po koncu druge svetovne vojne, je reforma skupnega evropskega azilnega sistema postala ključnega pomena za vlade evropskih držav,” so dejali avtorji raziskave. Z več kot 1,3 milijona prošenj za azil v letu 2015 je oblikovanje močnih in pravičnih azilnih politik postalo veliko breme za odločevalce.
V raziskavi, v kateri so sodelovale Avstrija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija, je 72 odstotkov anketirancev bolj naklonjenih sorazmerni porazdelitvi migrantov glede na zmožnosti države.
