Na znižanje primanjkljaja so po pojasnilih statistikov vplivali predvsem višji prihodki države. Ti so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali za 7,4 odstotka na skoraj 4,29 milijarde evrov. To je najvišja rast prihodkov države po letu 2008, nanjo pa je vplivala predvsem visoka rast davkov in socialnih prispevkov.
Najbolj so se povečali prihodki od dejanskih socialnih prispevkov; glede na prvo četrtletje lani so se povečali za 10,3 odstotka. V skupini davkov je bila rast najvišja pri davkih na dohodke in premoženje ter pri davkih na proizvode. Prvi so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali za 7,4 odstotka, drugi pa za 4,3 odstotka.
Po petih četrtletjih nižjih vrednosti pa so bili skupni izdatki države v prvem četrtletju letos v medletni primerjavi višji. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so bili s 4,47 milijarde evrov višji za 2,7 odstotka, kar pa je še vedno bistveno manj od rasti prihodkov na drugi strani.
Povečali so se predvsem izdatki za sredstva za zaposlene ter socialna nadomestila. Prvi so se glede na isto obdobje lani povečali za 3,2 odstotka, drugi pa za 2,8 % odstotka. Povečali so se tudi izdatki za vmesno potrošnjo, in sicer za 2,3 odstotka.
Javni dolg je konec prvega četrtletja letos dosegel 32,85 milijarde evrov ali 81,4 odstotka BDP, kar je za 1,17 milijarde evrov več kot konec leta 2016. Večino je odpadlo na zadolževanje države.
