“Pogosto so nam govorili, da moramo izbrati med popolnim dostopom do trga EU, vključno s sprejetjem njenih pravil in sodišč po norveškem modelu, in ambicioznim prostotrgovinskim sporazumom po kanadskem modelu, ki odpira trge in se izogne polni bojni opremi regulacij EU,” je po poročanju britanskega BBC povedal Johnson v Greenwichu.
“Odločili smo se – želimo prostotrgovinski sporazum, podoben kanadskemu. Če pa nam to ne bo uspelo, kar je zelo malo verjetno, pa bo morala naša trgovina temeljiti na obstoječem izstopnem sporazumu z EU,” je izpostavil.
Dejal je, da ne gre za izbiro med dogovorom in nedogovorom. Vprašanje je po njegovih besedah, ali vzpostaviti trgovinski odnos, primerljiv s kanadskim ali z avstralskim. “V obeh primerih ne dvomim, da bo Britanija mogočno uspevala,” je poudaril britanski premier.
Trgovinski dogovor med Kanado in EU, znan tudi kot Ceta, odpravlja carine na večino blaga. Izjema so nekateri prehranski izdelki, kot so jajca in piščančje meso. Dogovor določa tudi, da morajo kanadske dobrine izpolnjevati standarde EU, na primer na področju varnosti hrane in izdelkov, enako velja tudi za dobrine iz EU v Kanadi.
Storitve, ki predstavljajo približno 80 odstotkov britanskega gospodarstva, so medtem v dogovoru EU-Kanada zgolj deloma pokrite. Tovrstni dogovor na primer ne pokriva finančnih storitev, kar pomeni, da britanske banke brez licenc posameznih držav ne bi mogle prodajati svojih storitev državljanom EU.
Trgovina med EU in Avstralijo pa temelji na omejenem “partnerskem okvirju” iz leta 2008, ki pokriva sodelovanje na širokem spektru gospodarskih področij in sporazume o različnih zadevah, kot je medsebojno priznavanje standardov pri izdelkih.
Johnson je danes zavrnil zahtevo, da bi London bruseljska pravila glede konkurenčne politike, subvencij, socialne zaščite in okolja sprejel v večji meri, kot bi EU sprejela britanska pravila.
Dodal je, da bo skušal doseči “pragmatičen dogovor na področju varnosti za zaščito naših državljanov brez poseganja v avtonomijo pravnih sistemov drug drugega”.
“Ne bomo nelojalna konkurenca, pa naj bo trgovinska, ekonomska ali okoljska,” je še zagotovil britanski premier.
Pred tem je stališča EU za pogajanja o prihodnjih odnosih predstavil glavni pogajalec unije Michel Barnier. EU ponuja Združenemu kraljestvu zelo ambiciozen trgovinski dogovor brez carin in kvot, a pod določenimi pogoji, je dejal. Ključna pogoja sta po njegovih besedah zagotoviti enake konkurenčne pogoje in nadaljnji dostop do britanskih ribolovnih voda.
Potem ko je Velika Britanija v petek zapustila EU, se je zdaj začelo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem morata London in Bruselj doseči dogovor o prihodnjih odnosih. Prehodno obdobje je možno podaljšati za največ dve leti, a Johnson zatrjuje, da za to ne bo zaprosil.
EU kot celota je bila leta 2018 največji trgovinski partner Združenega kraljestva. To je v druge države EU izvozilo za 291 milijard funtov oziroma 343 milijard evrov blaga in storitev (45 odstotkov vsega britanskega izvoza). Uvozilo pa je za 357 milijard funtov oziroma 421 milijard evrov blaga in storitev (53 odstotkov vsega uvoza).
