Slovenija je zelo naklonjena varovanju okolja in biotske raznovrstnosti, zato smo ponosni, da lahko že drugič organiziramo zasedanje IWC, je v izjavi za medije ob robu dogodka poudarila Majcnova.

Na dnevnem redu tokratnega zasedanja izstopata ustanovitev zatočišča oz. zavarovanega območja za kite v južnem Atlantiku ter vprašanje znanstvenega kitolova, ki ga Japonska izvaja na zavarovanem območju za kite na Antarktiki.

Glede prvega vprašanja je slovenska ministrica poudarila, da Slovenija podpira ustanovitev takšnega zavarovanega območja, “prav tako pa tudi podpiramo resolucijo o izboljšanju procesa pregledovanja znanstvenega kitolova”. Pri tem naša država izraža stališče Evropske unije, je dodala, to pa nam daje zagotovila, da se bo biotska raznovrstnost v morju ohranila in da se bo stanje populacij kitov in delfinov v prihodnjih letih izboljšalo.

Predstavnik ministrstva Andrej Bibič, ki je bil tudi predlagan za podpredsednika IWC, je še natančneje pojasnil, da Slovenija kitolova ne podpira, razen v primeru samooskrbnega domorodnega kitolova ter v prihodnosti v primerih, ki bi imeli za rezultat boljše stanje na področju ohranjenosti vseh populacij kitov.

So pa pogledi na znanstveni kitolov med državami pogodbenicami precej deljeni, je priznal Bibič. Znanstvenost tovrstnega kitolova sta Nova Zelandija in Avstralija tako testirali na Haaškem sodišču, ki je dalo precej zaključkov, pri čemer pa vsaka stran izpostavlja tiste, ki so njej v prid.

Kljub temu Bibič verjame, da bi na tokratnem zasedanju lahko dosegli napredek glede tega, kako doseči enotno stališče o tem, kaj je za raziskovanje kitov treba početi in katere raziskave so znanstvene. O tem se bo namreč izrekel znanstveni odbor v okviru IWC.

Kot je dodal Bibič, je tudi slovenska praksa, da “kadar gre za znanstvena vprašanja, skušamo najprej znanosti pustiti, da razčisti in odgovori, potem pa se ministrstva ali pa vlade odločijo za svoje stališče”.