Poročilo, pri nastanku katerega je sodelovalo več kot 450 znanstvenikov iz več kot 60 držav, izkazuje poslabševanje stanja podnebja. Lani so koncentracije treh najbolj nevarnih toplogrednih plinov – ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida – dosegle nove rekordne ravni.

Letna globalna povprečna koncentracija ogljikovega dioksida se je tako blizu Zemljinega površja povzpela na 405 delcev na milijon. To je 2,2 delca na milijon več kot v 2016 in najvišja raven v zgodovini meritev v atmosferi ter največ, kar so raziskovalci zaznali v ledenih gmotah do 800.000 let nazaj, izpostavlja poročilo.

Lansko leto sicer ni podrlo vročinskega rekorda iz leta 2016, je bilo pa za omenjenim letom in letom 2015 tretje najbolj vroče. Ob tem je šlo za najbolj vroče leto brez pojava El Nino v zgodovini meritev.

Letne rekorde so zabeležili v Argentini, Bolgariji, Španiji in v Urugvaju, Mehika je ta rekord podrla četrto leto zapored. Ob tem so v kraju Puerto Madryn v Argentini 27. januarja izmerili 43,4 stopinje Celzija, kar je bila najvišja temperatura, zabeležena kjer koli tako južno na planetu. Najvišjo temperaturo, kadar koli izmerjeno kjer koli po svetu v maju, pa so zabeležili 28. maja v Turbatu na zahodu Pakistana, in sicer 53,5 stopinje.

Poročilo izpostavlja tudi, da se je 10 najbolj vročih let v zgodovini zvrstilo od leta 1998, štiri najbolj vroča leta so nastopila od 2014.

Doslej še neizmerjeno vročino je izkusila tudi Arktika, kjer je bila temperatura zemlje 1,6 stopinje Celzija nad povprečjem 1981-2010. Od začetka meritev leta 1900 je bilo lansko leto – po 2016 – tam drugo najbolj vroče doslej.

Ledeniki po vsem svetu so se zmanjšali 38. leto zapored. Od leta 1980 se je višina povprečnega ledenika znižala za 22 metrov.

Gladine morij so se glede na leto 1993 dvignile za okoli 7,7 centimetra. Po vsem svetu se gladine morij na desetletje v povprečju dvignejo za okoli 3,1 centimetra.

Od povprečja pa so odstopale tudi padavine. Teh je bilo lani občutno več od dolgoletnega povprečja, navaja poročilo. Višje temperature oceanov namreč povečujejo vlago v zraku, to pa prinaša več dežja. V nekaterih predelih sveta so se na drugi strani soočali z dolgimi sušami.