Na Bledu na vprašanje, ali se količina pobranih odpadkov v poletnih mesecih juliju in avgustu glede na druge dele leta poveča, odgovarjajo pritrdilno. “Turistično gospodarstvo v občini Bled ustvari že približno 50 odstotkov vseh odpadkov, največ v poletnih mesecih,” je za STA povedal direktor Infrastrukture Bled Janez Resman. Lani so na primer januarja zbrali 87 ton odpadkov, avgusta pa 184 ton.
Glede ločevanja odpadkov na Bledu opažajo, da je to poleti nekoliko slabše kot v drugih delih leta. “Se pa v zadnjih nekaj letih močno trudimo s ponudniki nastanitev, da jih ozaveščamo o strategiji zero waste (brez odpadkov), h kateri smo pristopili leta 2015,” je dejal Resman. Vidne so tudi razlike v kulturi gostov, saj so zahodni gostje precej bolj ozaveščeni od npr. gostov z Bližnjega vzhoda, je še dodal.
V Ljubljani medtem količina odpadkov v poletnem času ostane na približno enaki ravni kot v preostanku leta. V ljubljanski Snagi razlog za to vidijo v odsotnosti dijakov in študentov. “Opažamo, da turisti z odpadki ravnajo podobno kot vestni in ozaveščeni domačini: svoje odpadke ločujejo in ne smetijo cestnih in drugih javnih (zelenih) površin,” so dodali. Seveda pa obstajajo tudi izjeme.
K ustreznemu ravnanju z odpadki pripomore tudi dober sistem, ki spremlja večje dogodke, kjer se strežeta hrana in pijača, kot so Odprta kuhna, Burger fest in drugi.
Je pa v poletnem času večja obremenitev javnih sanitarij. “Zato so ponekod pred javnimi stranišči občasno tudi vrste, najbolj obremenjena so stranišča pod Mesarskim mostom, Tromostovjem in Kongresnim trgom, večja je poraba sanitarnega materiala in več je čiščenja,” so še dodali na Snagi.
Medtem tako na Bledu kot v Ljubljani zagotavljajo, da zaradi turistov niso preobremenjene čistilne naprave. Na Bledu so povedali, da je čistilna naprava zgrajena z zmogljivostjo 14.650 populacijskih enot (to je merska enota za obremenitev, ki jo povzroči en človek v enem dnevu).
“Poraba vode se v poletnih mesecih oz. v turistični sezoni dvigne v povprečju za 20 odstotkov, kar je upoštevano v izračunu velikosti čistilne naprave in ne predstavlja težav pri kakovosti čiščenja odpadnih voda,” so zagotovili v koncesionarju WTE, ki upravlja z blejsko čistilno napravo. To je po njihovem razvidno tudi iz monitoringov. Čistilna naprava torej tudi poleti normalno deluje, “zlasti ob velikih vlaganjih občine v zadnjih letih v ločeno odvajanje odpadnih voda”, so še zagotovili.
Na Centralni čistilni napravi Ljubljana in drugih lokalnih čistilnih napravah v upravljanju ljubljanskega javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) pa v juliju in avgustu zaznavajo celo zmanjšano obremenitev, in sicer zaradi počitniškega obdobja in odhoda prebivalcev na dopust. Zmanjša se tudi količina dnevnih migracij v mesto. “Pri tem je vpliv prihoda turistov premajhen in ni zaznati povečanja obremenitve čistilnih naprav,” so povedali za STA.
Projektirana zmogljivost čistilnih naprav na območju Ljubljane je sicer 375.600 populacijskih ekvivalentov. Dejanska zmogljivost čistilnih naprav pa je, zaradi upoštevanja varnostnih faktorjev pri projektiranju, od tega števila večja za 15 do 20 odstotkov, so dodali.
