Hollande je nato na vrhu frankofonije, ki se je danes začel na Madagaskarju, znova pozval k popolni odpravi sankcij proti Kubi, da bi v celoti kot partnerka postala del mednarodne skupnosti. “Čeprav sem večkrat obsojal kršitve človekovih pravic na Kubi, sem bil vedno mnenja, da je embargo nesprejemljiva enostranska odločitev,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ruski predsednik Vladimir Putin je Castra označil za “simbol nekega obdobja”. “Ime tega pomembnega državnika se upravičeno smatra za simbol nekega obdobja v sodobni zgodovini sveta. Fidel Castro je bil iskren in zanesljiv prijatelj Rusije,” je sporočil iz Kremlja.
Predsednik komunistične Kitajske Xi Jinping je v sporočilu, ki so ga objavili na začetku osrednjih vesti na državni televiziji, poudaril, da bo “Tovariš Castro živel večno”.
“Kitajsko ljudstvo je izgubilo dobrega in iskrenega tovariša,” je poudaril Xi, ki je tudi generalni sekretar kitajske komunistične partije. Fidela Castra je označil za “veliko osebnost našega stoletja”, ki se je bodo “zgodovina in ljudje spominjali”. Poudaril je še, da so se odnosi med Kitajsko in Kubo hitro razvili, zahvaljujoč prizadevanjem Fidela Castra od vzpostavitve diplomatskih odnosov leta 1960.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, glavni zaveznik Kube v regiji, je pozval k nadaljevanju poti, ki jo je utrl Castro. “Vsi revolucionarji tega sveta moramo nadaljevati njegovo dediščino in nositi naprej zastavo svobode, socializma, humane države,” je tvitnil po objavi novice o Castrovi smrti.
Levičarski bolivijski predsednik Evo Morales je obljubil, da ne bo nikoli pozabil Castrovega “upora imperialističnemu in kapitalističnemu modelu”. Napovedal je, da se bo udeležil Castrovega pogreba.
Nekoč izredno priljubljen levičarski brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v čustveni izjavi njegovo smrt izenačil z izgubo brata. Za Castra je dejal, da je bil “glas boja in upanja”.
“Fidel Castro je bil prijatelj Mehike, promotor odnosa, ki temelji na spoštovanju, dialogu in solidarnosti,” je po navedbah BBC zapisal mehiški predsednik Enrique Pena Nieto.
“Fidel Castro je bil ena od najbolj ikoničnih osebnosti 20. stoletja. Indija žaluje za dobrim prijateljem,” se je odzval indijski premier Narendra Modi.
Castro je bil nekoč eden pomembnih članov gibanja neuvrščenih, katerega ustanovna članica je bila tudi nekdanja Jugoslavija. “Fidel je vztrajal in utrdil svojo državo med najhujšo ameriško blokado. Nanj je bil vršen strašanski pritisk, a je vseeno povedel svojo državo na pot samostojnega razvoja,” je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax ocenil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Poudaril je še, da bo Fidel Castro vedno ostal velik politik, ki je pustil globok pečat v zgodovini človeštva.
Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je dal enega najbolj toplih poklonov pokojnemu kubanskemu voditelju. “Predsednik Castro se je poistovetil z našim bojem proti apartheidu. Navdihnil je Kubance, da so se nam pridružili v našem boju. V poklon njegovemu spominu moramo še naprej ohranjati in gojiti tesne vezi solidarnosti, sodelovanja in prijateljstva, ki obstajajo med Južno Afriko in Kubo, je dejal.
Španski premier Mariano Rajoy je izrazil sožalje kubanskemu narodu in vladi preko Twitterja, ob tem pa Castra označil za “osebnost zgodovinskega pomena”. Kot osebi “nespornega zgodovinskega pomena” se mu je poklonil tudi španski kralj, medtem ko se je na ulicah Madrida zbralo več deset podpornikov in nasprotnikov Castra.
Kubancem je sožalno brzojavko poslal tudi predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić. “Z njegovo smrtjo se zaključuje pomembno politično obdobje. Srbija bo vedno visoko cenila svobodni duh, s katerim je Fidel branil suverenost svoje države, da bi Kubo, kot je govoril, vrnil Kubancem,” je zapisal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Oglasil se je tudi sirski predsednik Bašar al Asad, ki je pozdravil “legendarni upor” Castra ameriškemu embargu.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izpostavil “napredek na področju izobraževanja, pismenosti in zdravstva” pod vladavino Fidela Castra.
Amnesty International pa je opozoril, da je njegov “dosežek pri izboljšanju dostopa do javnih služb milijonom Kubancev zmanjšala sistematična represija temeljnih svoboščin”. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice je izpostavila, da je stanje svobode izražanja njegova “najtemnejša dediščina”, saj je njegovo vladavino med letoma 1959 do 2006 najbolj označevalo “neusmiljeno zatiranje svobode izražanja”.
Dolgoletni kubanski predsednik in vodja komunistične revolucije Fidel Castro je umrl v petek v starosti 90 let. Zaradi slabega zdravja se je iz javnega življenja umaknil že leta 2006 in na čelo države imenoval svojega brata Raula Castra.
Ulice v kubanski prestolnici Havana so bile danes tihe. “Kubanci določene generacije se bodo verjetno odzvali s solzami v očeh in to je danes že videti. Odzivi drugih bodo verjetno na meji brezbrižnosti, spet tretji bodo verjetno v zasebnosti govorili, da je njegov čas že zdavnaj minil,” ocenjuje dopisnik BBC v Havani Will Grant.
Po drugi strani je na ulicah Miamija, kjer živijo številni kubanski izgnanci, po poročanju agencije Reuters opaziti slavje. Posnetek, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, kaže množico ljudi, ki s kubanskimi zastavami plešejo na ulici. “Takšnega javnega odziva na Kubi ne bo, saj ga nihče ne bi prenesel,” ocenjuje Grant.
