Že ob prvi prijavi so policisti začeli zbirati obvestila in dokaze o kaznivem dejanju ter o tem obveščali tudi pristojne nadzorstvene institucije, med drugim finančno upravo in inšpektorat za delo.
Točen časoven okvir zaključka preiskave je po navedbah PU Ljubljana težko napovedati, saj so od javnega razkritja posnetkov prejeli še dve dodatni prijavi staršev v povezavi z omenjenim zavodom. Za zdaj nobeni osebi ni bila odvzeta prostost, so še navedli.
Kazenski zakonik zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje opredeljuje v 192. členu. V prvem odstavku je navedeno, da se starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe, kaznuje z zaporom do treh let. Iz drugega člena pa je razvidno, da se surovo ravnanje in trpinčenje mladoletne osebe kaznuje z zaporom do petih let.
Sredino razkritje posnetkov, ki kaže na neprimerno ravnanje z otroki v enem ljubljanskih zasebnih zavodov za varstvo otrok, je sicer sprožilo številna vprašanja in odzive. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da je zavod dejavnost izvajal nelegalno, ob tem pa so se zvrstila tudi zagotovila, da so javni vrtci varni in podvrženi nadzoru.
Posnetke neprimernega ravnanja z otroki, ki so jih prisilno umirjali in hranili, je objavila Televizija Slovenija. Dogajanje je posnela vzgojiteljica, katere opozorila so v zavodu naletela na gluha ušesa, zato je posnetke pokazala staršem in skupaj so podali prijavo na policijo. Sum surovega ravnanja poleg policije preiskuje tudi inšpektorat za šolstvo.
Ob tem se je izpostavilo tudi vprašanje, ali bodo posnetki vzgojiteljice lahko uporabljeni na sodišču. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za STA danes ponovila, da se jim na Informacijskem pooblaščencu ravnanje vzgojiteljice ne zdi sporno, saj je očitno, da je šlo za skrajni ukrep, ko kljub večkratnemu opozarjanju na nepravilnosti ni bilo ustrezne reakcije, zato se je vzgojiteljica zaradi interesov otrok zatekla k takšnemu ravnanju in s tem preprečevala nadaljnje škodljive posledice.
Glede uporabe videonadzora je Prelesnikova sicer pojasnila, da gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu nadzora nad posamezniki, zato mora biti vsak takšen nadzor nujen, sorazmeren in zakonit, prav tako pa je pomembno, da je transparenten in ne prikrit. “Prikriti nadzor je dopusten res samo v skrajni sili, ko drugi ukrepi niso možni in je nujen za zagotovitev varovanja življenja ali premoženja,” je navedla.
Predvsem iz tujine so sicer znane tudi prakse, ko starši v svoj dom namestijo skrite kamere in prek njih nadzirajo varuhe, ki varujejo otroke na njihovem domu. Prelesnikova je ob ob tem navedla, da je videonadzor na lastnem domu lahko dopusten pod pogojem, da so vse osebe, ki mu bodo podvržene, jasno vnaprej seznanjene z okoliščinami izvajanja takšnega nadzora, z namenom ter da s takšnim nadzorom vnaprej soglašajo.
“Splošen prikriti nadzor z uporabo skritih kamer torej ni dopusten. Prikriti nadzor je dopusten le v posameznem posebej utemeljenem primeru, ko niso možni drugi ukrepi, ko je (časovno in z vidika obsega) omejen na nujno potrebno in zgolj zaradi varovanja tako pomembne dobrine, kot je varovanje življenje in telesa, posnetki pa se zajamejo zgolj za ta namen,” je poudarila.
