Satelit Trisat, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, bi moral po prvotnih načrtih poleteti v vesolje 9. septembra. Z izstrelišča v Francoski Gvajani naj bi ga ponesla nosilna raketa Vega, a je evropskemu vesoljskemu podjetju Arianespace 11. julija spodletela izstrelitev takšne rakete v Zemljino orbito.
To je bila prva neuspešna izstrelitev rakete Vega, medtem ko so pred tem opravili 14 uspešnih. Zaradi nesreče in posledičnih dodatnih testiranj so se zamaknili termini ostalih predvidenih izstrelitev, tudi Trisata, ki je imel rezervirano mesto na 16. poletu Vege.
“Izstrelitev je zdaj napovedana v dneh od 20. do 27. marca,” je za STA pojasnil vodja ekipe Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), ki je izdelala nanosatelit v sodelovanju s slovenskim podjetjem SkyLabs.
Zaradi prestavitve datuma izstrelitve bo treba ponovno napolniti baterije na satelitu. To naj bi opravili v januarju. “Ker bo že šest mesecev brez sončne energije, hkrati se tudi baterije same nekoliko praznijo, je bolje, da zmanjšamo tveganje in jih ponovno napolnimo,” je pojasnil Kramberger.
V začetku julija so v čisti sobi omenjene fakultete uspešno zaključili sestavo in preizkušanje satelita, nato pa so ga dostavili na Nizozemsko, kjer so ga v čisti sobi nizozemskega podjetja Innovative Solutions In Space integrirali v izmetni nosilec.
Izmetni nosilec bi morali nato prepeljati v Brno na Češkem, kjer naj bi ga integrirali s preostalim tovorom iz programa misije za mala vesoljska plovila Evropske vesoljske agencije (ESA), a se to zaradi spodletele izstrelitve Vege ni zgodilo. Trisat je tako še vedno na Nizozemskem.
Iz Brna naj bi celoten tovor nato dostavili v Francosko Gvajano, od koder bo Trisat z nosilno raketo umeščen v sončno sinhrono tirnico na višini 530 kilometrov nad Zemljo. Na tej raketi bo med skupno okoli 50 sateliti tudi nekoliko večji slovenski satelit Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI.
Medtem ko Nemo HD tehta okoli 65 kilogramov, je Trisat težak okoli pet kilogramov. Njegov glavni cilj je testiranje robustnosti nove vesoljske elektronike. “Nanosateliti predstavljajo pomemben segment v današnji vesoljski industriji, saj lahko novo tehnologijo hitro in poceni prenašajo v vesolje. Nova tehnologija se tako demonstrira in ovrednoti mnogo hitreje in ceneje, kar zmanjšuje finančna tveganja na tem področju,” je ob podpisu pogodbe o utirjanju prvega slovenskega nanosatelita v orbito pojasnil rektor mariborske univerze Zdravko Kačič.
Miniaturizirana tehnologija na krovu satelita Trisat je pomembna za različne programe ESA, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami.
