Poslanci so si za razpravo o tem, ali podpirajo predlog, da se referendum izvede zadnjo septembrsko soboto, vzeli pet ur. V tem času sta koalicija in opozicija ob soglasju, da Slovenija drugi tir nujno potrebuje, še enkrat nanizali razloge, zakaj je vladni projekt dober oz. slab.

Danilo Anton Ranc (SMC) je spomnil, da so imel poslanci na temo drugega tira že vrsto razprav, celo interpelacijo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Poudaril je, da so se s strani opozicije ves čas vrstili očitki, da vlada ničesar pravočasno ne realizira, zdaj, ko je začela uresničevati razvojne projekte, pa ponovno dobiva polena pod noge.

To se mu ne zdi pošteno, saj so po besedah Ranca vse pretekle vlade umeščale projekte v prostor, se lotevale tretje razvojne osi in drugega tira, sedaj, ko je vlada Mira Cerarja stvari premaknila naprej, pa sledijo referendumi. “Verjetno si ga lahko obetamo tudi referendum proti tretji razvojni osi,” je dejal.

Opozicijski poslanec Jožef Horvat (NSi) je medtem opozoril, da ljudje pričakujejo, da bodo na referendumu glasovali za ali proti drugem tiru, zato je treba jasno povedati, da bodo odločali o podpori zakonu, ki ga je sprejel DZ. Izpostavil je, da je sicer DZ z zbranimi podpisi civilne iniciative dobil klofuto.

Branislav Rajić (SMC) je dejal, da so nasprotniki res zbrali okoli 48.000 podpisov in je njihovo voljo treba spoštovati, se je pa mimo stojnic pobudnikov referenduma v Ljubljani in Mariboru sprehodilo več 100.000 ljudi. Veseli ga, da med podpisniki ni bilo veliko mladih.

Ni važno, koliko so bili podpisniki referendumske pobude stari, dejstvo je, da obstaja okoli več kot 40.000 volivcev, ki zakonu nasprotuje, je odvrnila predsednica NSi Ljudmila Novak. Kot je dodala, se vsi strinjajo, da Slovenija potrebuje drugi tir oz. dva dobro vozeča tira.

Novakova je še pojasnila, da referendum podpira zato, ker je pri projektu še veliko neznank. V NSi zagotovo ne želimo ovirati vlade ali delati v škodo državljanov, je še dejala Novakova in dodala, da je bilo veliko pomislekov tudi okoli projekta Teš 6 in ne želi, da bi se zgodba ponovila.

Andrej Šircelj (SDS) je bil kritičen, da v razpravi nista sodelovala minister Gašperšič in državni sekretar Jure Leben, ki bi po njegovem mnenju lahko naslovila pomisleke opozicijskih poslancev. Izpostavil je, da je vsak referendum tudi referendum o vladi.

Jani Möderndorfer (SMC) je po drugi strani izpostavil, da je seja namenjena predvsem določitvi datuma referenduma in ne ponovni razpravi o vsebini zakona. Poslanec največje koalicijske stranke je bil še oster do SDS, ki se po njegovih besedah skriva za pobudnikom referenduma Vilija Kovačiča.

Gašperšič je poslancem ponovno predstavil vsebino zakona, opredeljeno finančno konstrukcijo in vire financiranja. Poudaril je, da je zakon zastavljen tako, da v veliki meri ščiti davkoplačevalce, obremenil pa bo predvsem tiste, ki bodo imeli od drugega tira največje koristi.

Minister je še izpostavil, da v kolikor zakona ne bi bilo, bi vsa finančna obremenitev padla na davkoplačevalce. Prav za slednje pa se po njegovi oceni zavzemajo pobudniki referenduma.

Marko Ferluga (SMC) je medtem ocenil, da pri razpravah o drugem tiru nihče nikomur več nič ne verjame, obenem pa smo vsi strokovnjaki za vse. Kritičen je bil do nasprotnikov vladnega projekta, ki se po besedah Ferluge 25 let niso spomnili ničesar, zdaj, ko se je končno nekaj premaknilo, pa prihajajo z alternativnimi projekti.

Da si zavlačevanja z drugim tirom Slovenija ne more več privoščiti, je ocenil tudi Uroš Prikl (DeSUS). Zavedamo se, da bi drugi tir potrebovali že včeraj, je izpostavil.

Tudi Dragan Matić (SMC) je razpravo opozicijskih strank razumel kot začetek referendumske kampanje. Kot je dejal, je od poslancev opozicije groteskno slišati, da so varovalke v zakonu nepotrebne, če se spomnimo vseh negativnih praks iz preteklosti, ki so jim botrovale njihove vlade.

Poslanski skupini SDS in Levica sta sicer predlagali, da se referendum razpiše 12. oz. 5. novembra, kar pa je DZ zavrnil.