Nemčija po podatkih Eurostata najvišjo stopnjo reciklaže dosega vsako leto od leta 2005, ko je presegla mejo 60 odstotkov. Leta 2015 je reciklirala za 0,5 odstotne točke več odpadkov.

Slovenija se je po navedbah spletnega portala Resource, namenjenega trajnostnemu ravnanju z odpadki, v zadnjih letih osredotočila na zmanjševanje količine odpadkov. Potem ko je leta 2010 dosegla 22-odstotno stopnjo reciklaže, je bila dve leti pozneje že pri 42 odstotkih. Leta 2014 je reciklirala za šest odstotnih točk manj odpadkov, nato pa zopet okrepila prizadevanja in se leta 2015 uvrstila med prve tri.

Leta 2014 je Ljubljana kot prva evropska prestolnica sprejela tako imenovani zero waste goal. Gre za politiko, usmerjeno v prizadevanja za recikliranje prav vseh proizvedenih odpadkov, ki naj bi jih bilo ob tem čim manj.

EU je za vse svoje države članice postavila cilj, da do leta 2020 stopnjo reciklaže zvišajo nad 50 odstotkov. Ob koncu leta 2015 ga je dosegalo le šest držav; poleg Nemčije, Avstrije in Slovenije še Belgija (53,4 odstotka), Švica (52,7 odstotka) in Nizozemska (51,7 odstotka).

Preostale štiri države v deseterici so Švedska na sedmem mestu in Luksemburg na osmem (obe 48 odstotkov) ter Danska (46,3 odstotka) in Velika Britanija (43,5 odstotka).

Najnižje se je uvrstila Črna gora, ki je uspela leta 2015 reciklirati le 5,4 odstotka svojih odpadkov. Drugo najnižjo stopnjo je dosegla Malta (6,3 odstotka), tretjo pa Slovaška (14,9 odstotka).

Povprečna količina komunalnih odpadkov na prebivalca se je v EU leta 2015 prvič po letu 2007 povečala. Znašala je 477 kilogramov, kar je tri kilograme več kot leta 2014 in 50 kilogramov manj kot leta 2002, ko so zabeležili najvišjo vrednost.

Največ odpadkov na prebivalca so proizvedli Danci (789 kilogramov), sledijo pa jim Švicarji (725 kilogramov), Ciprčani (638 kilogramov), Nemci in Luksemburžani (oboji 625 kilogramov).