BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,2 odstotka, v drugem in prvem pa pri 1,4 odstotka.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani.

BDP v tekočih cenah je lani po prvi oceni dosegel 43,278 milijarde evrov, kar je nominalno za 7,1 odstotka več kot v 2016, realno pa gre, kot rečeno, za petodstotno rast.

Zunanje povpraševanje je bilo po navedbah statistikov tako kot v 2016 tudi lani glavni dejavnik gospodarske rasti. Izvoz se je povečal za 10,6 odstotka, uvoz pa za 10,1 odstotka. Menjava s tujino je tako k rasti lani prispevala 1,3 odstotne točke.

Pomen domačega povpraševanja pri krepitvi BDP se je po drugi strani tudi lani povečeval. Domače povpraševanje se je okrepilo za 4,1 odstotka, od tega zasebno trošenje za 3,2 odstotka. Predlani je bila rast domače potrošnje 2,9-odstotna, rast zasebnega trošenja pa nekoliko višja, 4,3-odstotna.

Do preobrata je lani prišlo pri investicijah. Bruto investicije so šle navzgor za 8,4 odstotka, potem ko so leto pred tem celo upadle za malenkostnih 0,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 10,3 odstotka, medtem ko so predlani nazadovale za 3,6 odstotka.

Skupna zaposlenost je lani dosegla 986.000 oseb, kar je največ po letu 2008. Glede na 2016 se je povečala za 2,8 odstotka ali za 27.000 oseb.

Pozitivni trendi v zadnjem lanskem četrtletju so bili še nekoliko bolj izraziti kot na ravni celotnega leta.

Izvoz se je v medletni primerjavi povečal za 12,3 odstotka, uvoz pa za 11,1 odstotka, kar je bila najvišja rast od lanskih trimesečij. Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta medletno povečala za 4,5 odstotka, kar je bila najvišja rast po prvem trimesečju (5,3 odstotka). Zasebna potrošnja se je povečala za 3,3 odstotka, kar je bilo prav tako največ po prvih treh mesecih leta (3,7 odstotka). Bruto investicije so šle navzgor za 7,7 odstotka, najbolj izrazito pa so lani prav tako poskočile v prvem trimesečju (14,2 odstotka).

So se pa v zadnjem četrtletju občutno povečale bruto investicije v osnovna sredstva, to je za 11,9 odstotka. K tej rasti so pozitivno prispevale investicije v gradbene objekte in investicije v stroje in opremo. Investicije v gradbene objekte so se povečale za 18,2 odstotka, pri čemer so bolj izrazito narasle investicije v nestanovanjske objekte. Investicije v stroje in opremo so se povečale za 8,2 odstotka, kar je bila malenkost nižja rast kot v prvih dveh četrtletjih leta.

Prva ocena statistikov za lansko gospodarsko rast je sicer malenkost višja od zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za letos napovedovale gospodarsko rast nekoliko pod petimi odstotki.

A končne podatke o lanski rasti bo statistični urad objavil šele konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja.

Letos naj bi se rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.