“Tako visoko gospodarsko rast smo imeli nazadnje v drugem četrtletju leta 2008, ko je bila ta šestodstotna,” je na današnji novinarski konferenci povedala Romana Korenič z oddelka za nacionalne račune na statističnem uradu. Kot v preteklih obdobjih sta k rasti pozitivno prispevala domače trošenje in izvoz, a še z večjimi rastmi.
Spomnila je, da je država v zadnjem četrtletju tega leta zašla v recesijo, da je kriza potekala v dveh valovih in da se je izhod iz krize začel v zadnjem četrtletju leta 2013. Obdobje rasti tako traja že tri leta in pol, v njem pa po njenih besedah stopnje rasti niso presegale štirih odstotkov.
Domača potrošnja je bila v prvem četrtletju za pet odstotkov večja kot pred letom dni. Pri tem sta se povečali obe komponenti domačega trošenja: končna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, bruto investicije pa za 10,5 odstotka. “Njun skupni prispevek k rasti BDP je znašal 4,5 odstotne točke,” je navedla.
K rasti končnega trošenja je največ prispevala rast potrošnje gospodinjstev. Bila je za štiri odstotke večja kot v prvem četrtletju lani, gospodinjstva pa so več sredstev namenila za nakupe vseh vrst proizvodov in storitev. Podobno kot v vseh četrtletjih prejšnjega leta so se najbolj povečali izdatki za nakupe trajnih dobrin, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v prvem četrtletju povečale za 12 odstotkov. K temu so pozitivno prispevale investicije v gradbene objekte, za skoraj 20 odstotkov, pri čemer so se investicije v nestanovanjske objekte povečale za 22,6 odstotka, v stanovanjske pa za 13,6 odstotka. Pozitiven prispevek so imele tudi investicije v stroje in opremo, ki so se povečale za 9,3 odstotka.
Potem ko sta izvoz in uvoz v prejšnjih dveh četrtletjih naraščala nekoliko bolj umirjeno, so statistiki v prvem četrtletju letos znova zaznali pospešeno rast. Rasti sta bili na obeh straneh skoraj izenačeni: uvoz se je povečal za 8,8 odstotka, izvoz pa za 8,7 odstotka. “Kljub nekoliko hitrejši rasti uvoza zunanjetrgovinski presežek ostaja visok,” je dejala Koreničeva in dodala, da je k rasti BPD prispeval 0,8 odstotne točke.
Zaposlenost še narašča. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 964.000 oseb, kar je 2,6 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in v dejavnosti promet.
Ob izločitvi sezone in koledarja je bil BDP v prvem četrtletju za 1,5 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za pet odstotkov višji kot v prvem četrtletju 2016. Območje evra in EU sta v tem obdobju v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležila 0,5-odstotno rast, v primerjavi s prvim lanskim pa 1,7- oz. dvoodstotno rast.
“Skozi celotno lansko leto smo imeli v tej primerjavi nadpovprečne gospodarske rasti,” je povedala Koreničeva, a spomnila, da smo tudi v času krize beležili nadpovprečne padce.
