Na uradu so izpostavili visoko rast domače potrošnje. Ta se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za 5,3 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za najvišjo številko po letu 2008.
Od glavnih komponent domače potrošnje, to je zasebne in državne potrošnje ter investicij, so se opazneje povečale bruto investicije. Te so narasle za 14,7 odstotka, kar je za sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in za 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K visoki rasti bruto investicij so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oz. njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se po drugi strani v medletni primerjavi povečale za 9,1 odstotka, kar je za 2,8 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem trimesečju in za štiri odstotne točke manj kot v prvih treh mesecih 2017.
Investicije v gradbene objekte so se povečale za 12,6 odstotka, od tega investicije v nestanovanjske zgradbe za 15,6 odstotka, investicije v stanovanjske zgradbe pa za 4,5 odstotka. Rast investicij podjetij v stroje in opremo je bila medtem 7,5-odstotna.
Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.
Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.
Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.
Po tistem, ko se je v celotnem lanskem letu BDP po prvih ocenah realno okrepil za pet odstotkov, po desezoniranih podatkih pa celo za 5,4 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter po novem tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj tudi za letos sicer napovedujeta rast okoli pet odstotkov, ostale ustanove pa so nekoliko bolj zadržane, a njihove napovedi vseeno dosegajo oz. presegajo štiri odstotke.
Še vedno močna gospodarska dinamika se kaže tudi na trgu dela. Vseh zaposlenih je bilo v prvem četrtletju 997.941, kar je za 29.232 oz. tri odstotke več kot v prvem četrtletju lani. Največ oseb se je v tem četrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in trgovina, so poudarili na statističnem uradu.
