DVK je po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid lanskega referenduma, vnovično glasovanje razpisala za 13. maj, Kovačič pa se je na sklep pritožil že naslednji dan.
Prepričan je, da bi morali datum ponovnega glasovanja združiti z volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi, obenem pa bi prihranili proračunska sredstva. Vlada je v torek DVK za ponovno glasovanje na referendumu iz proračunske rezervacije prerazporedila 3,8 milijona evrov.
Datum glasovanja je Kovačič neuspešno izpodbijal še drugič, saj se je s podobno pobudo na ustavno sodišče obrnil že pred lanskim glasovanjem.
Poleg sklepa volilne komisije je Kovačič na ustavnem sodišču izpodbijal tudi del zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. Tudi to pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti so ustavni sodniki zavrnili.
Kovačič je v tokratni pobudi izpostavil, da DVK s sklepom dan glasovanja določa tako, da bo en teden referendumske kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in šolskih počitnic. To pomeni poseg v pravico glasovanja na referendumu, ker bo omejena dobra informiranost volivcev oziroma njihova seznanitev z vsebino zakona ter z argumenti za in proti, je prepričan Kovačič.
DVK bi morala po njegovem mnenju izmed več mogočih datumov izbrati tistega, pri katerem obstaja verjetnost čim večje udeležbe, to je 27. maj ali 3. junij, ko bodo domnevno potekale volitve poslancev v DZ.
Na ustavnem sodišču so pojasnili, da je v primeru, ko gre za določitev novega datuma glasovanja po tem, ko pristojno sodišče razveljavi glasovanje, na katerem so volivci enkrat že glasovali, razumno, da se novo glasovanje izvede čim prej. Roki, ki jih določa zakon, to omogočajo. Pri tem je to, kako je DVK zakon razlagala, stvar presoje konkretne odločitve, ne pa stvar ocene ustavnosti zakona, so zapisali.
Izvajanje kampanje med krajšimi počitnicami ali prazniki samo po sebi ne pomeni, da je kampanja onemogočena v celoti oziroma neučinkovita ali v bistvenem otežena, so zapisali na ustavnem sodišču. Kot so dodali, v čas počitnic pade šest dni kampanje, pri čemer so le trije dnevi državni prazniki. Pa tudi sicer po mnenju ustavnega sodišča ni mogoče posplošeno trditi, da počitnice ali prazniki nujno prizadenejo učinkovitost kampanje.
Odločitev sicer ni bila soglasna, saj je odklonilno ločeno mnenje spisal Klemen Jaklič, delno ločeno mnenje pa tudi Marko Šorli.
Jaklič je med drugim izpostavil, da je imela DVK za določitev dneva glasovanja na referendumu na voljo več datumov, izmed katerih bi jih kar nekaj pravico do referenduma omejilo bistveno manj kot drugi, pa je izmed vseh teh kljub temu izbrala tistega, ki pravico omeji bolj.
Tudi Šorli se s kolegi ni strinjal z delom izrekom sklepa, s katerim je bila zavrnjena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o določitvi datuma ponovnega glasovanja.
DVK je imela na izbiro kar nekaj datumov po 13. maju, na primer vse do meseca julija, ne da bi s tem nepotrebno zavlekla datum ponovljenega glasovanja. Tako bi se lahko izognila temu, da bo sedaj, kot opozarja pobudnik, v drugem delu referendumske kampanje od 27. aprila do 2. maja v “mrtvem teku”, je zapisal Šorli.
Kovačič, ki je bil prepričan, da mu bodo ustavni sodniki ugodili, je v primeru neuspeha na referendumu že napovedal pritožbo na izid ponovnega glasovanja, če bo tudi tokratna kampanja nepoštena. “Cirkus bomo vrteli do onemoglosti, da se bo neizvajanje zakona podaljševalo,” je dejal ob predstavitvi stranke Davkoplačevalci se ne damo več.
S pobudo o združitvi datumov se je obrnil tudi na predsednika republike Boruta Pahorja, a so v njegovem uradu pojasnili, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom. Na sklep DVK pa se je pritožil tudi na vrhovno sodišče, a je to pritožbo zaradi nepristojnosti zavrglo.
Kovačič je sicer vložil tudi ustavno pritožbo zoper omenjen sklep vrhovnih sodnikov, da za odločanje niso pristojni, a je ustavni sodniki niso sprejeli.
