Tovorni promet skozi Luko Koper je zadnja leta postopno naraščal. V devetih mesecih letos so tako pretovorili skoraj 18 milijonov ton blaga. Zaradi bližine pristanišča staremu mestnemu jedru Kopra pa okoljski vpliv Luke v tem času predstavlja še posebej perečo tematiko.
Pomemben korak se je zgodil julija lani s podpisom pisma o nameri med Luko Koper in mestno občino. Slednja je dala zeleno luč za podaljšanje prvega luškega pomola, v Luki pa so se zavezali k izvedbi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristanišča. Konkretno naj bi prišlo do oblikovanja okoljskega sklada, v katerega bi Luka vsako leto vplačala 200.000 evrov za izvedbo teh ukrepov.
Kot so za STA pojasnili v Luki Koper, so glede dogovora o omilitvenih ukrepih v zaključni fazi usklajevanja. Cilj je, da bi dogovor podpisali še pred novembrsko sejo občinskega sveta, ta pa bo nato moral sprejeti pravilnik, ki bo podlaga za objavo javnega razpisa.
Sicer pa v Luki trajnostni razvoj, kot trdijo, razumejo široko ter nenehno težijo k uvajanju sodobnih tehničnih rešitev in razvoju v sožitju z ljudmi in naravo.
Tako si stalno prizadevajo zmanjševati izpuste v ozračje. Skupno koncentracijo prahu merijo na desetih lokacijah v pristanišču, povprečna letna vrednost vseh meritev pa je lani znašala 113 miligramov na kvadratni meter na dan, kar je sicer nekoliko več kot v letu 2017, a krepko pod maksimalno ciljno vrednostjo 250 miligramov na kvadratni meter.
Prisotnost drobnih prašnih delcev v koprskem pristanišču spremljajo na treh lokacijah na robu pristanišča. Lani so meritve spet pokazale precej nižjo koncentracijo od zakonsko dovoljene, izmerjene vrednosti pa so skoraj za polovico nižje kot v drugih mestih v Sloveniji, kjer meritve prašnih delcev izvaja agencija za okolje.
Med večjimi težavami je hrup, za katerega v Luki priznavajo, da se mu pristaniška dejavnost ne more v celoti izogibati. Je pa zato Luka Koper kot prvo podjetje v Sloveniji začela s kontinuiranimi meritvami hrupa. Zavod za varstvo pri delo meritve izvaja neprestano na treh lokacijah. Raven hrupa je skladna z zahtevami zakonodaje za industrijska območja ter tudi z zahtevami, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov.
Rezultati meritev sicer izkazujejo preseganje mejnih vrednosti v smeri Kopra v večernem in nočnem času. Sicer pa se raven hrupa v primerjavi s povečevanjem pretovora v zadnjem desetletju nenehno zmanjšuje, saj so v Kopru v preteklih letih vložili zajetna sredstva v zamenjavo in nadgradnjo strojev, ki jih večinoma poganja elektrika. Samo v letu 2018 je Luka Koper v aktivnosti za zmanjševanje hrupa vložili 9,2 milijona evrov.
Poleg tega so v Luki dejavni tudi pri zbiranju odpadkov – teh so lani na območju pristanišča zbrali skupaj za nekaj več kot 5451 ton – in obveščanju prebivalstva.
