Čeprav zakon o volitvah v državni zbor od predlagateljev zahteva, da na kandidatnih listah noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki, pa se ta zahteva ne odraža v dejanskem številu izvoljenih žensk in moških. Tako se je na tokratnih volitvah med kandidati za vstop v DZ potegovalo 44 odstotkov žensk, med izvoljenimi poslanci pa jih je 24 odstotkov.
V tokratnem sklicu bo očitno precej manj žensk kot v preteklem, ko jih je v DZ sedelo 32.
Največjih delež žensk v svojih vrstah dosega SMC, saj bodo v tej poslanski skupini s štirimi ženskami dosegli 40-odstotno t. i. žensko kvoto. Sledi LMŠ, kjer imajo izvoljene štiri poslanke oziroma slabih 31 odstotkov.
Največje število žensk je bilo sicer izvoljenih na listi SDS, ki ima tudi največ poslancev. Ta stranka bo imela sedem oziroma 28 odstotkov poslank. Po deležu žensk sledijo NSi z dobrimi 29 odstotki (dve poslanki), SNS s 25 odstotki (ena poslanka), Levica z 22 odstotki (dve poslanki) in SD z 20-odstotnim deležem žensk oziroma dvema poslankama.
Nobena ženska pa v DZ ni bila izvoljena na listah DeSUS in Stranke Alenke Bratušek. Prav tako sta bila za poslanca narodnih skupnosti izvoljena moška kandidata.
Ko bodo znani končni izidi volitev, bo bolj jasna tudi izobrazbena in starostna struktura osmega sklica DZ. Po dosedanjih podatkih pa je med poslanci najmlajša 28-letna Jerca Korče z Liste Marjana Šarca, najstarejši pa 73-letni Peter Jožef Česnik, ki je bil izvoljen na listi Stranke Alenke Bratušek. Če bodo takšni izidi obveljali, bo Česnik tisti poslanec, ki bo vodil ustanovno sejo DZ. Poslovnik namreč določa, da ustanovno sejo do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec.
Gre sicer za delne neuradne izide volitev, ki se lahko še spremenijo. V nedeljo oddanim glasovom volivcev bodo namreč prišteli še glasovnice, oddane po pošti iz Slovenije in tujine. Ti glasovi razmerij med strankami sicer ne morejo bistveno spremeniti, lahko pa vplivajo na to, kdo bo izvoljen v državni zbor.
Poleg tega bo najverjetneje kar nekaj izvoljenih poslancev po oblikovanju vlade zasedlo ministrske funkcije in jih bodo v DZ nasledili nadomestni poslanci.
STA v nadaljevanju objavlja tabelo s podatki o strukturi dosedanjih sklicev DZ po spolu ob koncu mandata ter ob začetku naslednjega sklica DZ po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev.
mandat ženske moški delež žensk ---------------------------------------------- 1992-1996 13 77 14,4 1996-2000 11 79 12,2 2000-2004 14 76 15,5 2004-2008 11 79 12,2 2008-2011 14 76 15,5 2011-2014 32 58 35,5 2014-2018 32 58 35,5 2018-2022 22 68 24,4
