Negativni selitveni prirast beleži 122 krajev, pozitivnega pa 83. Pri šestih občinah je vrednost blizu nič.

Pri 12 občinah so zaznali zelo velik selitveni prirast, kar pomeni, da se je v omenjenem obdobju na tisoč prebivalcev priselilo več kot 40 prebivalcev. S kar 110 novimi krajani na lestvici prednjači Škofljica.

Po drugi strani pa je pri naravnem prirastu zaznati drugačen trend, saj je število občin s pozitivnim prirastom večje kot istih z negativnim prirastom. V 113 občinah beležijo pozitiven trend, v 93 negativen, v petih pa je kazalnik okoli ničle. Visok prirast, torej več kot 30 prebivalcev na tisoč v omenjenem obdobju, ima sedem občin. Največ krajev z visokim prirastom je v okolici Ljubljane, na prvem mestu je s 47 več rojstvi kot smrti občina Komenda.

Upoštevajoč tako naravni kot selitveni prirast lahko občine razdelimo na več skupin. Ena skupina so rastoče občine, kjer sta obe vrednosti pozitivni in nadpovprečni. Takšnih je 15, med njimi so tudi Ljubljana in še sedem občin v njeni okolici.

V kar 24 krajih sta tako naravni kot selitveni prirast negativna, število prebivalcev pa se je na račun odseljevanja zmanjšalo za več kot dva odstotka. Na vrhu lestvice občin iz katerih se prebivalci odseljujejo, je Osilnica, kritične vrednosti beležijo še v Hrastniku, Šalovcih, Cankovi in Lendavi.

V nekaterih občinah so vrednosti kazalnikov visoke, a z nasprotnim predznakom. Gorenja vas – Poljane in Tabor sta po visokem naravnem prirastu na vrhu seznama, a se prebivalci vendarle odseljujejo. Stanje je obrnjeno v Hodošu, Poljčanah in Veliki Polani, kjer je naravni prirast nizek, več pa je priseljevanja. Najbolj izstopa Gornji Grad, občina, ki je po selitvenem prirastu na tisoč prebivalcev na visokem 12. mestu, vendar pa ima najnižji naravni prirast v Sloveniji. V petih letih se je število prebivalcev na račun naravnega prirasta v kraju zmanjšalo za kar 8,7 odstotka.

V petletnem obdobju v Sloveniji na leto beležimo povprečno 51 rojstev na tisoč prebivalcev, razpon pa se giblje med 31 in 75 rojstvi. Največ, okoli 75 otrok, se rodi v občini Gorenja vas – Poljane, v 25 občinah pa beležijo več kot 60 rojstev. Najmanj rojstev, v povprečju 31, beležijo v občini Kostel. Manj kot 40 rojstev imajo še v 19 občinah.

Podatki kažejo, da je v referenčnem obdobju v povprečju umrlo 47 oseb na tisoč prebivalcev. Denimo v Dolu pri Ljubljani je umrlo 25 ljudi, v Gornjem Gradu pa več kot petkrat toliko, kar 133. Več kot sto umrlih so imeli tudi v Loškem Potoku, v Veliki Polani pa 97. Nadpovprečno število umrlih, torej več kot 60 na tisoč prebivalcev, ima kar 44 krajev. Na drugi strani pa manj kot 30 smrti beleži sedem občin.

Po mnenju pripravljavcev podatkov na trende vpliva staranje prebivalstva v manjših in bolj odročnih krajih. V Gornjem Gradu in Loškem potoku pa podatke krojijo tudi dobro obiskani domovi starostnikov.

Razlika med številom rojstev in številom smrti je naravni prirast, ki ga preračunajo na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je sicer 212 občin, podatki pa zajemajo 211 občin v obdobju med leti 2012 in 2016. Analiza ne zajema občine Ankaran, saj zanjo Statistični urad RS beleži podatke od leta 2015.