Kot je ministrica pojasnila na novinarski konferenci v Ljubljani, država namreč od 1. januarja že pobira pribitek k cestnini za tovorna vozila na določenih avtocestnih odsekih, sredstva pa se bodo s 1. marcem v 2TDK stekala še od takse na pretovor v Luki Koper (uredba je pripravljena, medresorsko usklajena in čaka na sprejem na vladi), in uporabnine za železniške tire (sklep je v medresorskem usklajevanju, zaračunavati pa se bo začela s 1. januarjem 2020).

“Ti trije viri so dejansko zagotovljeni, ne samo na papirju,” je dejala Bratuškova.

Sicer pa bo za projekt v času gradnje potrebnih 1,194 milijarde evrov. Gre za vrednost investicije v tekočih cenah z upoštevanjem nepredvidenih stroškov (147 milijonov evrov), že porabljenih sredstev (55 milijonov evrov) in drugih stroškov, ki nastanejo med gradnjo, npr. delovanje 2TDK in obresti (44 milijonov evrov).

“In to je denar, ki ga moramo zagotoviti,” je poudarila in dodala, da je teh 1,194 milijarde evrov vrednost, ki je v investicijskem programu zelo natančno razdelana.

Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta.

“Ta opcija še ni šla z mize,” je dejala. Po njenih besedah se sicer na tem področju od prejšnjega tedna do danes ni spremenilo nič, se pa bo morala koalicija odločiti, ali se pogovori z Madžarsko ali drugimi zalednimi državami nadaljujejo.

Poleg kapitalskega vložka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov. Za največji del v višini 109 milijonov evrov je pogodba že podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta.

“To so trije viri, za katere lahko rečemo, da so dejansko že zagotovljeni in to je 65 odstotkov celotne vrednosti,” je poudarila.

Nadalje so za financiranje projekta predvidena tudi posojila: 250 milijonov evrov s strani mednarodnih finančnih institucij in SID banke ter 167 milijonov evrov od komercialnih bank.

Da se 2TDK kot investitor sploh začne pogovarjati z bankami za konkretne kredite, pa je osnova potrjen investicijski program. “Danes so izpolnjeni pogoji, da lahko 2TDK gre s konkretnimi vprašanji tudi do komercialnih bank”, je dejala. V 2TDK sicer po ministričinih besedah niso sedeli “križem rok” in so že vstopili v stik z nekaterimi bankami. Kot so ji povedali v 2TDK, je odziv bank dober, povpraševanje je celo večje od potrebnih 167 milijonov evrov.

Evropska investicijska banka (EIB) bo po oceni Bratuškove pri projektu sodelovala, trenutno potekajo intenzivna usklajevanja na tehnični ravni. Predsednik vlade Marjan Šarec, ki se mudi na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, se je po njenih besedah ravno danes ob robu foruma sestal s predsednikom EIB Wernerjem Hoyerjem, ki da mu je jasno sporočil, kako zelo strateško je ta projekt pomemben za Slovenijo in da kakršnekoli velike spremembe projekta ne pridejo v poštev, ker je projekt, kot je zastavljen, dober in okoljsko sprejemljiv. Tudi Šarec verjame, da bo EIB sodelovala pri projektu.

“Če je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, potem težko razumem, da ne bi bil primeren za tako rekoč hišno banko EU, kar EIB je,” je poudarila ministrica in dodala, da bodo EIB odgovarjali na vsa odprta vprašanja, ki se jim bodo ali se jim že pojavljajo.

Da pogovori z EIB potekajo, je še pred Bratuškovo na novinarski konferenci po seji vlade potrdil finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot je dejal, se je že srečal s predsednikom EIB, pogajanja so intenzivna, zadeve pa ne želi prejudicirati, zato bo počakal na razplet.

“Drugi tir je za nas strateški projekt. Upamo na ugodno rešitev posojila pri EIB,” je dejal Bertoncelj in dodal, da pri tem računa na garancijo sklada EFSI.

Medtem ko je za projekt v tekočih cenah potrebnih 1,194 milijarde evrov, pa je vrednost v stalnih cenah z rezervami nižja, 1,102 milijarde evrov.

Investicijski program projekta navaja tudi tveganja, to so višina investicije in terminski načrt, črpanje evropskih sredstev ter promet v Luki Koper. “Mi smo prepričani, da pri vseh treh kategorijah investicijski program da odgovor na to,” je dejala in ocenila, da “smo tu na varni, konzervativni strani”.

Bratuškova je spomnila, da na trasi drugega tira že potekajo arheološka odkopavanja, da pa namerava 2TDK že v petek prižgati zeleno luč izvajalcema pripravljalnih del Kolektorju CPG in sarajevskemu Euroasfalt, nato pa imata podjetij nekaj manj kot mesec dni časa da se uvedeta v delo.

Že pred ministrico je investicijski program za izgradnjo drugega tira komentiral tudi predsednik SMC Miro Cerar, ki je pojasnil, da so program potrdili tudi ministri SMC. Po njegovih besedah gre za isti koncept projekta, kot ga je vodila njegova vlada, zato niso imeli razlogov za nasprotovanje. “Nekoliko nas skrbi le, ali nam bo uspelo zapreti finančno konstrukcijo, odprto je tudi vprašanje pogajanj z zalednimi državami za sodelovanje v projektu,” je dejal Cerar v izjavi medijem.