Predlagani zakonik predvideva prenos pristojnosti na sodišča pri odločanju v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, medtem ko bi centri za socialno delo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.

Sodišča bi bila po predlagani ureditvi pristojna za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok, o skrbništvu in posvojitvah ter o spregledu zadržkov zaradi sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze.

Za odločanje o zadevah naj bi bilo po predlogu na prvi stopnji stvarno pristojno okrožno sodišče. Z njimi bi se ukvarjali posebni družinski oddelki, ki bi jih oblikovali tudi na tistih sodiščih, kjer jih zdaj še ni.

Družinski zakonik naj bi kot način reševanja družinskih sporov uredil družinsko mediacijo. Predlog nadalje predvideva poenostavitve pri razvezi zakoncev brez skupnih otrok, za ureditev premoženjsko-pravnih razmerij pa je predlagana predporočna pogodba.

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije se v osnovi strinjajo s prenosom pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na sodišča, a pri tem vidijo tako prednosti kot tudi slabosti.

Ocenjujejo, da se bo pravna varnost strank povečala in bo na sodišču v sodnem postopku bolj zagotovljena, vprašanje pa je, ali bodo odločitve sodišč res v večjo korist otrok.

Roki za sprejemanje odločitev ali za vlaganje predlogov glede ukrepov za zaščito koristi otrok so po njihovem prekratki. Najbolj nezadovoljni pa so s poglavjem skrbništva, saj je po njihovem mnenju zastarel in se z njim v celoti ne strinjajo. Menimo, da nujno potrebujemo poseben zakon.

Predstavniki nevladnih organizacij so nedavno na okrogli mizi priznali, da je predlog družinskega zakonika korak v pravo smer, a je nekatera področja treba nadgraditi. Ob tem so se zavzeli, da bi prepoved telesnega kaznovanja otrok ostala v zakoniku, tudi če je takšen ukrep predviden tudi v noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini.