Dan po objavi zakona v uradnem listu je v veljavi zakon o gradnji največjega infrastrukturnega projekta v državi, ki bo po prepričanju infrastrukturnega ministrstva pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom.

“Veseli me, da je zakon, ki omogoča izgradnjo drugega tira na način, da bomo v največji meri razbremenili davkoplačevalce, končno uveljavljen,” je poudaril minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič.

Državni sekretar Jure Leben je dodal, da se z uveljavitvijo zakona na stežaj odpirajo vrata za začetek gradnje drugega tira. “Za pripravljalna dela oz. za gradnjo dostopnih cest imamo že podpisano pogodbo z izvajalcema, ki jo bo z uveljavitvijo zakona realiziralo podjetje 2TDK,” je navedel.

Projekt, ki je bil po navedbah ministrstva pred štirimi leti na mrtvi točki, ima zdaj zakon, gradbeno dovoljenje, družbo 2TDK, ki bo po vzoru dobrih evropskih praks projekt vodila, projektni svet, ki bo prvič zagotovil tudi nadzor civilne družbe nad tako velikim infrastrukturnim projektom.

“Ob tem smo že pridobili 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, še 80 milijonov evrov bomo pridobili iz Kohezijskega sklada, izbrali smo že izvajalca za pripravljalna dela oz. gradnjo dostopnih cest. Vse to je bilo storjeno ob zavedanju, da je drugi tir strateški projekt, največji infrastrukturni projekt v državi, ki bo pomembno prispeval k razvoju, gospodarski rasti in novim delovnim mestom, z njim pa bo Slovenija izkoristila svoj izjemen geostrateški položaj,” so dodali.

Direkcija za infrastrukturo je pogodbo o gradnji dostopnih cest za drugi tir podpisala že decembra lani, ob tem pa tudi podpis pisma o nameri o prenosu pogodbe na družbo 2TDK po uveljavitvi zakona o drugem tiru. Pogodba je tako imela odložni pogoj, da se začne izvajati šele po uveljavitvi zakona.

A zakon doslej ni zaživel v praksi, saj je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič izid glasovanja volivcev iz septembra lani, na katerem je zakon prestal referendumsko oviro, uspešno spodbijal na vrhovnem sodišču, ki se je pri tem predhodno obrnilo tudi na ustavne sodnike. Referendumsko glasovanje je bilo zato maja letos ponovljeno.

A tudi tokrat Kovačiču in drugim nasprotnikom trenutnega koncepta izvedbe tega največjega infrastrukturnega projekta v državi uveljavitve zakona tudi ni uspelo preprečiti, saj proti zakonu ni glasovalo dovolj volivcev, da bi bil izpolnjen referendumski kvorum.