Ker ponavadi otroke na prvi šolski dan v glavnem pripravijo matere, je Moški.si pripravil nekaj glavnih opornih točk, na katere je treba misliti, ko otroka prvič ali ponovno čaka »guljenje« šolskih klopi.
Nakup šolskih potrebščin
Seznam učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih učenci potrebujejo v naslednjem šolskem letu, dobijo otroci v šoli od svojega razrednika zadnji teden pouka v mesecu juniju. Enak seznam osnovne šole razpošljejo tudi v okoliške papirnice in knjigarne, ki so specializirane za prodajo šolskih učbenikov in delovnih zvezkov. Izjemoma se lahko zgodi, da kakšen učbenik ali delovni zvezek kasneje morda ne bo v uporabi, vendar samo v primeru posveta staršev z razrednikom. Ker se takšen primer zgodi izredno redko, lahko vso potrebno učno gradivo kupimo kadar koli pred pričetkom novega šolskega leta. Ostale šolske potrebščine so še šolska torba, peresnica, pisala, barvice, zvezki … Seveda pa ne smemo pozabiti na športno opremo, ki jo otrok potrebuje pri pouku telesne vzgoje.
Seznanjenje s hišnim redom
Vsaka šola ima svoj hišni red. Ta hišni red se sicer ne razlikuje dosti od splošnih pravil lepega obnašanja, prinaša pa vseeno nekaj posebnosti, ki so povezane s šolskim prostorom, ki za prvošolčke predstavlja nekaj novega. Kot skrbni očetje, ki se ves čas vedemo situaciji primerno in v skladu s pravili lepega vedenja, smo tako ali tako dober zgled svojim sinovom in hčerkam, toda vseeno ne bi bilo slabo, če se določena pravila ponovijo oziroma če svojega otroka spomnimo na to, da v šoli pač veljajo posebna pravila.
Izbor interesnih dejavnosti
Vsak starš ima določeno predstavo o tem, kakšen bi naj bil njegov otrok. Pri izoblikovanju tako duševnih kot tudi telesnih sposobnosti in veščin pa osnovne šole otrokom nudijo še dodaten program, t. i. interesne dejavnosti. Sem spadajo brezplačni tečaji tujega jezika, likovni krožek, folklora (plesni krožek), bralne značke v slovenskem in tujem jeziku, pevski zbor, športne dejavnosti, robotika … Seznam je zelo dolg, zato je dobro, da se z otrokom temeljito pogovorimo tudi okoli te tematike. Vsekakor pa bi bilo zgrešeno, če bi svojemu otroku npr. vsilili kakšno športno interesno dejavnost samo zato, ker si želimo, da bo nekoč postal velik nogometaš ali košarkar.
Zdrava prehrana
Šoloobvezni otroci morajo v času pouka zaužiti vsaj en obrok v šoli. Ta obrok je malica, ki je za vse osnovnošolce enaka in je tudi plačljiva. V določenih primerih pa stroške malice in drugih ponujenih obrokov prevzame šola, če si jih sami ne moremo privoščiti. Zato je naša naloga, da se pri razredniku pozanimamo o brezplačni prehrani v šoli in o načinu prejema le-te, hkrati pa moramo otroku že doma privzgojiti pravilen odnos do hrane. Ker je danes večina šol vključenih v t.i. projekt EKO šola, so obroki v šoli obogateni z dosti sadja in zelenjave. Preostali obroki: zajtrk (za otroke, ki pridejo že ob 6h v šolo), kosilo in popoldanska malica (za otroke v podaljšanem bivanju).
Pot od doma v šolo in nazaj
Pravilnik pravi, da prvošolčki ne smejo sami prihajati in odhajati iz šole. Zmeraj jih mora spremljati ena odrasla oseba, vendar to ne rabi nujno biti eden od staršev. Sicer pa šole odprejo svoja vrata že ob šestih zjutraj, kar pomeni, da lahko otroka tudi sami odpeljemo v šolo pred pričetkom službe. V tem primeru moramo otroka navaditi na zgodnje vstajanje, če pred tem tega ni bil navajen. Če pa ima otrok popoldan zapolnjen z izvenšolskimi dejavnostmi, potem je dobro, da po pouku obiskuje podaljšano bivanje, kjer v miru naredi domačo nalogo. V višjih razredih pa je treba začeti otroka počasi pripravljati na več samostojnosti in odgovornosti, ki ju seveda izkazuje tudi z varnim obnašanjem na poti v šolo in nazaj domov.
Sodelovanje s šolo
Ta točka pa se tiče izključno nas staršev. Sodelovanje oziroma komunikacija s šolo, ponavadi z razrednikom, je ključnega pomena. Le na ta način smo resnično o vsem pravočasno obveščeni. Bodisi o šolskih in obšolskih dejavnostih, bodisi o incidentih, ki so se zgodili. Za reševanje kakršnih koli sporov in reševanje tekoče problematike pa lahko starši izkoristimo individualne govorilne ure, ki jih razredniki izvajajo tedensko in enkrat na mesec, ali skupne roditeljske sestanke, ki so organizirani vsega trikrat v celotnem šolskem letu. Priporočljivo je, da se govorilnih ur in roditeljskih sestankov udeležujeta oba starša, vendar ne nujno istočasno, temveč izmenično. Seveda pa so ti obiski v šoli stvar dogovora s partnerko.
