“Benetke so brez turistov mrtvo mesto,” pravi 66-letni gondoler Mauro Sambo, ki se s tem poslom ukvarja od leta 1975.

“Tudi pri upoštevanju ukrepov, kdo bo prišel na gondolo? To delajo tujci, ne domačini,” pripoveduje bradati gondoler, ko čisti svojo gondolo, zasidrano blizu Doževe palače. Italijanska vlada je sporočila, da meje ne bo odprla do 3. junija.

Okoli Canala Grande vlada mrtva tišina. Palače na obeh straneh kanala, luksuzni hoteli in kulturne ustanove so zaprte.

Turizem predstavlja 13 odstotkov italijanskega BDP. 15 odstotkov vseh delovnih mest v državi je v tem sektorju. V Benetkah je to veliko bolj izrazito. Kar 65 odstotkov državljanov dela v turizmu.

“Vpliv koronavirusa na prihode iz tujine, ki predstavljajo 85 odstotkov turizma v mestu, je bolj uničujoč kot na drugih destinacijah, ki imajo več domačih kot tujih turistov,” je dejala Paola Mar iz mestnega turističnega urada.

“To je vojna, vojne pa smo preživeli tudi prej,” trdi 47-letni gradbenik Francesco Pecin. “To bomo prebrodili po zaslugi našega podjetniškega duha,” dodaja Pecin, ki so ga novinarji ujeli na sprehodu po mostu vzdihljajev. “Ampak potrebujemo turizem. To je dejstvo.”

Z njim se strinja tudi 61-letni zlatar Enrico Facchetti. “Mesto svoje gospodarstvo temelji na turizmu. Morda je to napaka, a nismo imeli druge izbire.”

Benetke so bile skozi zgodovino odprto mesto. Njegovo pomorsko gospodarstvo je sprejemalo trgovce vseh vrst in ta odprtost mesta je prinesla napredek in prestiž.

“Zgodovinsko gledano so Benetke svetovljansko mesto,” pravi Facchetti.

“Poglejte baziliko,” še dodaja, ko kaže na cerkev svetega Marka. “Zgrajena je v bizantinskem slogu, bronasti konji so prispeli iz Carigrada.”

Obstajajo pa tudi tisti, ki kljub krizi razmišljajo drugače. Na eni od stavb je bil postavljen velik plakat, ki se glasi: “Siti smo prenočitve z zajtrkom!”

Oblasti že leta zanemarjajo svoje državljane. Benetke s širšim mestnim obročem imajo 260.000 prebivalcev, a jih manj kot petina živi v zgodovinskem središču.

Odtok prebivalcev na celino, kjer so cene nižje in je življenje bolj udobno, se ne ustavi. Tudi na otoku Murano, ki je znan po proizvodnji stekla, so steklarstvo spremenili v hotel-restavracijo.

“Ni več tradicionalnih obrti,” pravi podjetnik Dimitri Tiozzo. Kljub vsem ugovorom je vrnitev turistov prednostna naloga, pravi Marova.

Spomnila je tudi na zgodovinsko visoke poplave s konca lanskega leta, ki so mestu povzročile več milijonov evrov škode.

“To mesto trpi že od novembra,” je dejala.