Sociološko raziskovanje ljubosumja
Raziskovanje ljubosumja zahteva preučevanje vloge, ki jo ljubosumje zavzema v družbi in v odnosih med njenimi člani. Ralph B. Hupka v svojem prispevku z naslovom ‘Kulturne determinante ‘ljubosumja’ zapiše, da se nobena družba ni mogla v preteklosti in se ne more danes izogniti ugotovitvi ogroženosti v položaju ljubosumja. Posamezni družbeni modeli le spreminjajo situacije, v katerih ljubosumje nastopi.
Isti avtor nadaljuje: čustva in čustveni odzivi, tako kot vse delovanje človeka, so postala del socialnega okolja. Preden se ljubosumje lahko zbudi, se moramo naučiti vrednosti romantičnih odnosov, motivov za ljubosumje, cilje ljubosumja, dogodkov, ki ga proizvedejo in njegovih izrazov.
Nasvete za boljši partnerski odnos in spolnost najdete na IntimateMedicine!
Se ljubosumja res naučimo?
Tudi O’Neill pojasnjuje, da je ljubosumje v prvi vrsti naučen odgovor, ki ga določa stališče posamezne kulture. Če je v nekaterih kulturah ljubosumje zelo redko, denimo pri Eskimih, pri plemenu Toda v Indiji pa ga skoraj ni, drugje pa je splošen pojav, lahko rečemo, da ljubosumje ni prirojen način obnašanja.
Ljubosumje je povezano s spolnimi navadami
Kot zanimivosti so v nadaljevanju opisana različna pravila čustvovanja za ljubosumje in spolne navade, ki veljajo oz. so veljale v različnih kulturnih okoljih. Ljubosumje je namreč tesno povezano s spolnimi navadami določene kulture in ker večina poročil o teh navadah ne govori o čustvih oz. izrecno o ljubosumju, je skoraj nemogoče ugotoviti, kdaj gre za reševanje situacije ljubosumja, kdaj pa za golo upoštevanje navad določenega kraja, kot pravita Lutz in White.
Nasvete za boljši partnerski odnos in spolnost najdete na IntimateMedicine!
Dojemanje ljubosumja tu in tam
– Za Shone iz Zimbabveja ljubosumje preprečuje smrt otrok.
– Indijsko pleme Toda: poročena oseba ima lahko ljubimca, kar ne povzroči ljubosumja. Hudo ljubosumje pa povzroči razmerje žene z nekom, ki ni iz njihovega plemena.
– Med andaluzijskimi Španci velja, da ljubosumje moškega ohranja njegovo čast v očeh skupnosti (Pitt-Rivers).
– V plemenu Yanomana je za moža pomembneje, da se ženinemu ljubimcu odkupi z darili in s postrežbo, kot pa da bi ga skrbela njena nezvestoba (Harris).
– V plemenu Bakongo v Afriki velja pravilo, da mora moški plačati za ‘uporabo lastnine žene možu »najemnino«’. Če ne more plačati, mora delati na moževem polju. Višina najemnine je odvisna od trajanja razmerja in vrednosti žene, ki jo določi mož (Weeks).
– Plemena Plateau v Zimbabveju so prepričana, da je smrt otroka ali matere med porodom znak prešuštva. Ko med porodom umira mati ali njen otrok, jo vprašajo za ime ljubimca, ki je prav tako kriv (Gouldsbury-Sheane).
– Pripadniki plemena Yao iz Afrike verjamejo, da nezvetoba moža pred ali nosečnostjo lahko povzroči poškodbo matere ali otroka (White-Mullen).
Nasvete za boljši partnerski odnos in spolnost najdete na IntimateMedicine!
– Dva para iz plemena Ammassalik v Grenlandiji se lahko dogovorita za izmenjavo partnerjev, če sta oba za to. Pri tem je pomemben tudi obred ‘odnašanja luči’. Moški namreč vedno dovoli drugemu, da ima spolne odnose z njegovo ženo, vendar mora pred tem obredno odnesti luč iz bivališča (Mead, Mirsky)
Iz opisanih primerov je poleg različne vloge ljubosumja v družbi (npr. ohranjanje življenja otrok, čast moškega) mogoče opaziti tudi različen odnos do monogamije ter poligamnih spolnih odnosov. Ljubosumje je tako močnejše v kulturi, ki temelji na monogamni obliki zakona, K. Davis pa gre še korak dlje, ko pravi, da družba celo vzpodbuja posameznike, da na partnerjevo nezvestobo ljubosumno reagira z jezo in kaznovanjem, saj želi na tak način ohraniti ustanovo zakonske zveze.
