V Turčiji se je treba zbujati bolj zgodaj, saj ljudje veliko hodijo na izlete. Zajtrk si naročim v sobo in ob pravi turški kavi brkljam po spletu. Navadila sem se spati v negližeju, ki so mi ga podarile prijateljice za rojstni dan.

V Antalyiji ne vidiš prave Turčije, a ljudje zelo uživajo, saj se lahko sproščajo v udobnih hotelih in toplih bazenih, z zgolj občasnimi izleti, jutri se na primer odpravljamo na tridnevni izlet v precej bolj zanimivo in skrivnostno Kapadokijo. Tu nihče niti običajnih prebavnih motenj ne stakne. Ob 7h zjutraj in še enkrat zvečer imajo organizirano aerobiko za ženske. Vodi jo domačin, ki se je nekaj let kalil v ZDA.

Pogledam skozi okno, da bi videla, ali so se ženske v oprijetih oblačilih že pričele zbirati. İnanç v brezrokavni majici in kratkih hlačah dela sklece pred bazenom. Kot bi začutil, da ga nekdo opazuje, skoči na noge in pogleda proti mojemu balkonu. Hočem se umakniti, a me je že videl. S širokim nasmehom mi pomaha: „Prideš na aerobiko?“
Odkimam, a me še enkrat z bleščečim nasmehom povabi. Črne oči se mu živahno svetlikajo. Na srečo nisem pojedla vsega kruha, paradižnika, oliv in sira za zajtrk. „Torej bom nekako prenesla tudi skakljanje,“ si rečem, kot bi se posmehovala sama sebi.

Po treningu ga povprašam o njegovem bivanju v Ameriki in padeva v prav burno debato. Namerava se vrniti, če ne drugače s študentsko izmenjavo. Ko se gre oprhat, se dogovoriva za večerjo. „Peljem te na najboljši kebab v mestu,“ mi pomežikne. Počakal me bo pred mojo sobo, kako galantno.

Grem se oprhat v svojo sobo, nato pa se oblečem za odhod v mesto. Po dolgem času sem prosta. Kljub večji naklonjenosti zahodnjaškemu stilu v tem turističnem kraju, si oblečem malo daljše krilo in zaprto majico. Ko stopim iz sobe, se skoraj zaletim v İnança. „Pa ne da je že čas za večerjo?“ vprašam smeje. İnanç me resno prime za roko in reče: „Američanke se obnašajo tako, Turkinje pa kar precej drugače. Nimam pojma, kaj naj si mislim o tvojem vedenju.“

„Ne razumem; o kakšnem vedenju govoriš?“ vprašam zaskrbljeno.

„Ne vem, po tem, kako me gledaš in se smejiš. Če bi bila Američanka, bi vedel, da hočeš v posteljo z mano,“ reče predrzno. Nič ne odgovorim, morda malo zardim. „Jaz sem mislila, da si gej,“ mu priznam. „Zato se pa tako odkrito naslajam nad tvojimi mišicami,“ dodam z iskricami v očeh.
İnanç je zmeden. „Aha,“ reče. „No, se vidiva zvečer.“

Popoldne grem spat, da bi bila zvečer bolj čila. Namesto budilke me zbudi trkanje na vrata sobe. Napol v spanju se odpravim k vratom kar v negližejčku. Tam ni sobarice, ampak postaven Turk v črnem smokingu. „Takle gre na kebab,“ mi šine skozi glavo, in „je gej ali ne?“

Na zadnje vprašanje odgovorijo njegove lačne oči, ki begajo po svetlo zeleni svili. Spogledava se. İnanç zadrži moj pogled, in ne da bi umaknil svojega reče: „Smem vstopiti?“ Te običajne besede iz njegovih ust zvenijo prav erotično. Ko zapre vrata za sabo, se nasloni nanja. „Torej, hočeš seksat z mano ali ne?“

Ne morem se navaditi na misel, da si želi seksati. „Ne vem,“ rečem. „Me boš poskusil prepričati?“ vprašam z zapeljivim glasom. Njegove lačne oči dobijo pohoten blesk. Kar predstavljam si, da bi me najraje celo použil. Svilena zelena krpica prikriva bolj malo, a ravno dovolj, da vzburi domišljijo. Ko se vidim z njegovimi očmi, mi bradavičke otrdijo. İnanç me objame čez pas in me poljubi na usta. Njegove ustnice so nežne in preiskujoče, med nogami se mi razliva toplota in mi mehča kolena. Naslonim se nanj, na njegovo trdo, mišičasto telo v črnem smokingu. Ko se moj trebuh privije obenj, začutim njegov nabrekli ud. Oba zavzdihneva in se rahlo podrgneva drug ob drugega. İnanç zakoplje roko v moje lase in me ima povsem v oblasti.

Boža me po hrbtu, golih rokah in vratu, a prsi in ritke se ne dotakne. Poljublja me po ušesu, grizlja mečice in vrat. Umaknem naramnico, da pade z ramena. Razgaljena joškica je kot dovoljenje.  İnanç se spusti z dlanjo na mojo breskvico in jo objame v dlan. Rahlo jo stisne, da zastokam, nato pa s kazalcem prične krožiti po bradavički, da še bolj otrdi. Nato jo vzame med svoje nežne ustnice in prične sesati. O moj bog, kako je dober! Moje bombažne hlačke so povsem premočene.

İnanç dvigne negliže in se z usti spravi na nabrekle sramne ustnice, ki se bočijo pod belim bombažem spodnjic. Prste mu zarinem v goste črne lase in pritiskam njegovo glavo v svoje željno mednožje. İnanç odmakne hlačke in se mojih temnih sramnih ustnic dotakne z jezikom. Kolena se mi zatresejo; takrat me dvigne in odnese na posteljo. Draži me skozi hlačke, dokler ga ne prosim, naj mi jih sleče. „Tudi jaz bi bil slečen,“ reče z bleščečim nasmehom. V naglici ga spravim iz suknjiča, kravate in srajce, sam pa si sleče hlače.

Slečem mu črne spodnjice in pred mano se šopiri temen kembelj, prepreden z izstopajočimi žilami. Primem ga v dlani in občudujoče zavzdihnem. S konico jezika preizkusim njegov okus. İnanç zavije z očmi in izvije se mu grlen zvok. V roke vzamem njegova jajca in jih nežno premetavam. Vso njegovo dolžino spravim v toploto svojih ust in ga pogledam navzgor. Nekaj trenutkov se gledava, nato se sunkovito umakne. Čepe nad mano mi strga negliže po sredini. Preden se utegnem razjeziti, mi široko razkreči noge in se ves potopi v mojo vlažno pičko, ki utripa od pričakovanja. Skoraj čutim lahko nabrekle žile njegovega kemblja.

Mojo nogo si položi na ramo in me fuka globoko, temeljito. Njegove dlani begajo od mojih joškic k ščegetavčku in nazaj. Tik preden mi pride, svoj nabrekli ud izvleče in me pošprica po trebuhu in prsih, moji prsti pa odromajo k željnemu ščegetavčku in družno ihtavo krožijo po ščegetavčki in venerinem gričku. İnanç gleda moje telo v krčevitem prizadevanju po orgazmu. Ko se krči poležejo, zasopel leže k meni in zašepeta: „Je bilo v redu?“